Jedro

Skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ je merilo za upnikovo dolžnost povrnitve izvršilnih stroškov dolžniku okoliščina, ali jih je upnik dolžniku neutemeljeno povzročil.

Upnik je priglasil stroške skladno z obračunom izvršitelja. Ta praviloma opravlja neposredna izvršilna dejanja med delavniki med 8. in 16. uro, za opravo dela izven delovnega časa mora obstajati odredba sodišča oziroma drugega pooblaščenega organa, ali pa utemeljen razlog, zaradi katerega je oprava izvršilnega dejanja izven delovnega časa upravičena. Torej se za opravo izven delovnega časa lahko odloči tudi sam izvršitelj, kot je izvršitelj ravnal tudi v tej zadevi. Glede na navedeno in ker ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da je izvršitelj popoldanski rubež opravljal iz neutemeljenega razloga, ki bi bil upniku znan, pa je kljub temu za rubež priglasil nagrado s 50% povečanjem, mu ni mogoče očitati, da je dolžnici stroške pritožbe z dne 30. 1. 2025 povzročil neutemeljeno. Zlasti ob dejstvu, da je bil prvotni sklep o stroških z dne 23. 1. 2025 razveljavljen zaradi procesne kršitve, to je pomanjkljive obrazložitve sodišča prve stopnje, na kar upnik ni imel vpliva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora upniku v 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti izvršilne stroške v znesku 35,00 EUR, po preteku roka za prostovoljno plačilo pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do dneva plačila (I. točka izreka), v presežku, in sicer za znesek 17,20 EUR, je stoškovni predlog upnika z dne 22. 1. 2025 zavrnilo (II. točka izreka), in zavrnilo tudi predlog dolžnice za povrnitev pritožbenih stroškov z dne 30. 1. 2025 (III. točka izreka).

2.Dolžnica je vložila pravočasno pritožbo zoper III. točko izreka sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in dolžnici prizna vse njene v pritožbi z dne 30. 1. 2025 priglašene stroške. Priglaša tudi stroške tega pritožbenega postopka. Navaja, da je sklep v izpodbijanem deli nepravilen in nezakonit. Ugotovitev sodišče, da upnik dolžnici stroškov pritožbenega postopka ni povzročil neutemeljeno, je popolnoma zmotna. Upnik je v svoji vlogi z dne 22. 1. 2025 kot izvršilne stroške priglasil vse stroške izvršitelja po njegovem obračunu z dne 20. 1. 2025 v višini 99,54 EUR, torej med njimi tudi stroške za neizveden popoldanski rubež v višini 52,50 EUR, za katere pa je sodišče z izpodbijanim sklepom sedaj ugotovilo, da do teh stroškov za rubež v popoldanskem času izvršitelj ni upravičen. Posledično sodišče upniku ni priznalo vseh priglašenih stroškov za neizveden popoldanski rubež. Do izdaje v izpodbijanem delu nepravilnega sklepa sodišča prve stopnje je tako prišlo izključno in samo zaradi ravnanja upnika, saj je namreč upnik sodišču priglasil stroške neizvedenega popoldanskega rubeža. In to kljub temu, da do teh stroškov ni bil upravičen. S takim svojim ravnanjem je tako upnik povzročil, da je sodišče vse priglašene stroške upniku v celoti tudi priznalo. Če upnik stroškov popoldanskega rubeža ne bi priglasil v višini, kot je te stroške obračunal izvršitelj v svojem stroškovniku z dne 20. 1. 2025, sodišče posledično upniku v priglašeni višini stroškov za rubež sploh ne bi priznalo kot potrebnih izvršilnih stroškov. Pravilna je sicer navedba sodišča v izpodbijanem sklepu, da sodišče v sklepu z dne 23. 1. 2025 glede potrebnosti stroškov popoldanskega rubeža ni podalo obrazložitve, na kar je opozorila tudi dolžnica v pritožbi zoper navedeni razveljavljeni sklep sodišča prve stopnje. Vendar pa je ob tem poudariti, da je krivda za takšno pomanjkljivo ravnanje soidšča izključno na strani upnika, ki je stroške, do katerih ni bil upravičen, priglasil za potrebne nadaljnje izvršilne stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarja na pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijani III. točki izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ponovno odločalo o stroških izvršitelja za neizveden popoldanski rubež dne 13. 1. 2025, ki si jih je izvršitelj v obračunu z dne 20. 1. 2025 obračunal in upnik priglasil v znesku 52,20 EUR. Prvotni sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 1. 2025, v katerem so bili navedeni stroški upniku v celoti priznani, je namreč Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 193/2025 z dne 27. 3. 2025 na pritožbo dolžnice razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sklep z dne 23. 1. 2025 v delu glede stroškov neizvedenega popoldanskega rubeža nima nobenih razlogov, sodišče prve stopnje ni obrazložilo, ali je bil popoldanski rubež potreben, to pa tudi ne izhaja iz poročila izvršitelja o rubežu, saj tudi izvršitelj ni navedel nobenih razlogov o potrebnosti popoldanskega rubeža.

7.V novem postopku je sodišče prve stopnje upniku za neizveden rubež dne 13. 1. 2025 po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovom delom (v nadaljevanju: Pravilnik) kot potreben strošek priznalo nagrado 35,00 EUR (I. točka izreka), za presežek 17,20 EUR (50% povečanje nagrade za rubež v popoldanskem času) pa je upnikov stroškovni predlog zavrnilo (II. točka izreka). Štelo je namreč, da stroški popoldanskega rubeža nisi bili potrebni v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, saj izvršitelj v poročilu ni navedel nobenih razlogov, zakaj je bil rubež v popoldanskem času (med 16:00 in 16:15 uro) v danih okoliščinah potreben.

8.Predmet te pritožbe pa je III. točka izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog dolžnice za povrnitev stroškov njene pritožbe z dne 30. 1. 2025. Ugotovilo je namreč, da pritožbeni stroški dolžnice niso nastali iz razloga, ker bi jih upnik dolžnici povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ), temveč zaradi napake sodišča (tj. zaradi izostanka obrazložitve glede potrebnosti stroškov), kar predstavlja naključje, ki se je primerilo stranki, in jih stranka krije sama. Višje sodišče z izpodbijano odločitvijo soglaša.

9.Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, je skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ merilo za upnikovo dolžnost povrnitve izvršilnih stroškov dolžniku okoliščina, ali jih je upnik dolžniku neutemeljeno povzročil. V obravnavani zadevi tudi po presoji višjega sodišča ne gre za tak primer. Drži, da je upnik priglasil stroške neizvedenega popoldanskega rubeža, sodišče prve stopnje pa je v napadenem sklepu ugotovilo, da upnik ni upravičen do vseh priglašenih stroškov iz tega naslova, saj mu ne gre 50% povečanje nagrade za popoldanski rubež (neizpodbijani I. in II. točka izreka).

10.Vendar pa je po drugi strani upnik priglasil stroške skladno z obračunom izvršitelja. Ta praviloma opravlja neposredna izvršilna dejanja med delavniki med 8. in 16. uro (prim. tudi 48. člen ZIZ), za opravo dela izven delovnega časa mora obstajati odredba sodišča oziroma drugega pooblaščenega organa, ali pa utemeljen razlog, zaradi katerega je oprava izvršilnega dejanja izven delovnega časa upravičena. Torej se za opravo izven delovnega časa lahko odloči tudi sam izvršitelj (veljavni 9. člen Pravilnika)¹, kot je izvršitelj ravnal tudi v tej zadevi. Glede na navedeno in ker ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da je izvršitelj popoldanski rubež opravljal iz neutemeljenega razloga, ki bi bil upniku znan,² pa je kljub temu za rubež priglasil nagrado s 50% povečanjem, mu ni mogoče očitati, da je dolžnici stroške pritožbe z dne 30. 1. 2025 povzročil neutemeljeno. Zlasti ob dejstvu, da je bil prvotni sklep o stroških z dne 23. 1. 2025 razveljavljen zaradi procesne kršitve, to je pomanjkljive obrazložitve sodišča prve stopnje, na kar upnik ni imel vpliva.

11.Zmotno je po pojasnjenem pritožbeno stališče, da je dolžnica do stroškov pritožbe z dne 30. 1. 2025 upravičena že iz razloga, ker je upnik za rubež priglasil vse stroške, ki si jih je izvršitelj obračunal, čeprav se je sedaj izkazalo, da do njih ni bil v celoti upravičen.

12.Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Lajevec M., Žgajnar E., E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

2Pri odločitvi izvršitelja za opravo rubeža izven delovnega časa mora obstajati verjetnost, da bo rubež uspešen, in da je odločitev izvršitelja povezana z natančno preučitvijo vseh pomembnih okoliščin posameznega primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve na podlagi poizvedb). Prim. VSM sklep I Ip 927/2020 z dne 18. 1. 2021, 7. točka razlogov.