Jedro

V konkretnem primeru je ostalo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, ali je pri tožnici podana telesna okvara glede težav s hrbtenico, nepopolno ugotovljeno. Sodni izvedenec je podal izvedensko mnenje, da pri tožnici ni podane telesne okvare zaradi funkcionalne prizadetosti hrbtenice, vendar pa je tako mnenje v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri izvedenec pojasnjuje, da ne more podati ocene telesne okvare funkcionalne prizadetosti hrbtenice iz razloga, ker bi bilo potrebno narediti funkcionalne RTG posnetke. Sodni izvedenec torej ni odgovoril na vprašanje, ali je pri tožnici podana telesna okvara po poglavju VIII Seznama telesnih okvar. V tem poglavju je določen način ugotavljanja popolne izgube funkcije enega dinamičnega segmenta, ki se dokazuje s kliničnim pregledom in funkcionalnimi radiografijami. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da pri tožnici ni podana telesna okvara v zvezi s funkcijo hrbtenice. Če po mnenju sodnega izvedenca v spisu ni potrebne dokumentacije, potem se odpira vprašanje, ali je invalidska komisija že v predsodnem postopku ustrezno razčistila dejansko stanje. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 31. 7. 2012 in št. ... z dne 7. 11. 2012 ter da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro. Nadalje je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je sodišče prve stopnje angažiralo sodnega izvedenca, ki pa mnenja glede telesne okvare ni mogel podati iz razloga, ker ni bil napravljen RTG posnetek funkcionalne gibljivosti hrbtenice, kar pa ne sme iti v škodo tožnice. Ali gre za telesno okvaro bi se dalo ugotoviti z enostavno preiskavo in sicer RTG posnetkom funkcionalnosti hrbtenice, kar pa izvedenec ni napravil niti sodišče tožnice ni napotilo na tako preiskavo. Če dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, pa sodišče ne bi smelo zavrniti tožbenega zahtevka. Dejansko stanje bi bilo popolno ugotovljeno v primeru, če bi bil napravljen RTG posnetek funkcionalne gibljivosti hrbtenice, saj bi šele nato lahko izvedenec podal mnenje, ali je pri tožnici podana telesna okvara. Na vse omenjeno je tožnica tekom postopka na prvi stopnji tudi opozorila. Izvedenec je podal tudi mnenje glede telesne okvare zaradi ohromljenega stopala, pri čemer ugotavlja, da naj bi bila podana le delna ohromelost peroneusa. Za priznanje telesne okvare pa bi morala biti podana popolna ohromelost. Takšno mnenje je sporno in nesprejemljivo, saj izvedenec tožnice dejansko ni pregledal, temveč je upošteval le dva izvida. Tožnica meni, da nedvomno gre za telesno okvaro, do katere je prišlo zaradi posledic njenega dela. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je posledično odločitev preuranjena.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 7. 11. 2012, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 31. 7. 2012. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke odločil, da tožnica nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl.), ki je veljal v času vodenja postopka pri toženi stranki, v 1. odstavku 143. člena določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Vrste in stopnje telesnih okvar so določene v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar (Seznam TO, Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89), ki se ga uporablja na podlagi 454. člena ZPIZ-1. 7. V zadevi je sporno, ali pri tožnici obstaja delna ali popolna ohromljenost stopala in pa, ali gre pri tožnici za funkcionalno prizadetost hrbtenice ter s tem v zvezi, ali obstaja telesna okvara glede na določbe Seznama TO.

8. Sodišče prve stopnje je omenjeno vprašanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja mag. A.A., dr. med. specialista medicine dela prometa in športa, ki je najprej podal pisno izvedensko mnenje, sodišče pa ga je tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo.

9. Glede vprašanja ohromelosti stopala je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodni izvedenec prepričljivo pojasnil, da gre pri tožnici za delno ohromelost stopala (ne pa za popolno ohromelost). Skladno s poglavjem IV, točka 2d Seznama TO je telesna okvara v višini 30 % podana le v primeru, ko gre za popolno ohromelost peroneusa. Da ne gre za popolno ohromelost je sodni izvedenec obrazložil na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu, sodišče pa ga je tudi zaslišalo na glavni obravnavi. Sodišče je torej omenjeno vprašanje ustrezno razčistilo in tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bilo nobene potrebe, da bi sodni izvedenec tožnico osebno pregledal. V primeru, da je bilo glede omenjenega karkoli nejasnega, je imela tožnica možnost, da z neposrednim zaslišanjem sodnega izvedenca razčisti morebitna odprta vprašanja oziroma, da predlaga sodišču izvedbo dodatnih dokazov. Iz razpravnega zapisnika izhaja, da dodatni dokazni predlogi niso bili predlagani.

10. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je bilo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, ali je pri tožnici podana telesna okvara glede težav s hrbtenico, nepopolno ugotovljeno. Sodni izvedenec je namreč v pisno podanem izvedenskem mnenju sicer odgovoril, da pri tožnici ni podane telesne okvare zaradi funkcionalne prizadetosti hrbtenice, vendar pa je tako mnenje v nasprotju z obrazložitvijo, saj izvedenec pojasnjuje, da ne more podati ocene telesne okvare funkcionalne prizadetosti hrbtenice, to pa iz razloga, ker bi bilo potrebno narediti funkcionalne RTG posnetke (v maksimalni inklinaciji in reinklinaciji), ki bi pokazali gibljivost ali zmanjšano gibljivost hrbtenice v segmetu L5 - S1. Iz izvidov nevrokirurga izhaja, da namenska in usmerjena RTG preiskava v postopku diagnostike in zdravljenja ni bila narejena, MR in EMG preiskava pa funkcionalne prizadetosti hrbtenice ne pokažeta. Sodni izvedenec se je opredelil tudi do mnenja izvedenca ortopeda, člana invalidske komisije I. stopnje z dne 18. 7. 2012, ki pri pregledu ugotavlja lumbalni index 3/0,5, ki pa ne precizira, kateri segment je prispeval h gibljivosti ledvene hrbtenice oziroma ali kateri segment morebiti ni nič prispeval k opisanemu lumbalnemu indexu.

11. Sodni izvedenec torej ni odgovoril na zastavljeno vprašanje, ali je pri tožnici podana telesna okvara po poglavju VIII Seznama TO. V omenjenem poglavju točka a, pa je izrecno določen način ugotavljanja popolne izgube funkcije enega dinamičnega segmenta, ki se dokazuje s kliničnim pregledom in funkcionalnimi radiografijami. Glede na to, da izvedenec ugotavlja, da teh podatkov v spisu ni in da je pomanjkljivo tudi mnenje izvedenca ortopeda, člana invalidske komisije I. stopnje, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da pri tožnici telesna okvara v zvezi s funkcijo hrbtenice ni podana. Če po mnenju sodnega izvedenca v spisu ni potrebne dokumentacije, potem se odpira vprašanje, ali je invalidska komisija že v predsodnem postopku ustrezno razčistila dejansko stanje. Sodišče prve stopnje pa se do tega vprašanja ni opredelilo.

12. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je tožena stranka podala mnenje, da pri tožnici ni podana telesna okvara, preizkusiti, ali je bila taka odločitev pravilna in zakonita, ne pa, da sprejme zaključek, da telesne okvare ni, ker med dokumentacijo ni RTG posnetkov. Če teh posnetkov ni, bi moralo sodišče skladno z že citirano določbo Seznama TO, ki izrecno govori o tem, kateri dokazi so potrebni pri ugotavljanju izgube funkcije dinamičnega segmenta hrbtenice, izvesti vse potrebne dokaze in po pridobitvi teh dokazov tudi razčistiti, ali gre za stanje, ki je obstajalo že v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, ali pa gre za kasnejše spremembe, torej za novoto.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje bo izvedlo potrebne dokaze ter nato o pravici do invalidnine za telesno okvaro ponovno razsodilo.

14. Glede stroškov pritožbenega postopka, pa je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so omenjeni stroški, nadaljnji stroški postopka.