Jedro

Dejstvo, da je nekdo v delovnem razmerju za nedoločen čas kot poslovodja gospodarske družbe, ga pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti ne more postavljati v drugačen položaj kot druge zaposlene.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se sodba sodišča prve stopnje glasi:"1. Odločbi tožene stranke št. 210-2138/02-2-724 z dne 3.5.2002 in št. 290-322/02-218-PČ z dne 9.10.2002 se razveljavita. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izdati odločbo o odmeri denarnega nadomestila ter obračunati in izplačati pripadajoče denarno nadomestilo in sicer za čas od 4.3.2002 dalje do plačila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska denarnega nadomestila in ji povrniti stroške postopka v znesku 206,55 EUR, v 8 dneh."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 3.5.2002 in 9.10.2002 ter za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas od 4.3.2002 dalje. Ugotovilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 1. člena v povezavi z 19. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in nasl. - ZZZPB). Tožniku je prenehalo delovno razmerje v družbi M. d.o.o., katere edini lastnik je bil in v kateri je bil zaposlen kot direktor. Družba je bila na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. - ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra, ker ni neprekinjeno v obdobju 12 mesecev opravljala izplačil preko računa. Zoper sklep o začetku postopka izbrisa tožnik ni vložil ugovora, kar pomeni, da se je z izbrisom in njegovimi posledicami strinjal. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožnik je bil istočasno lastnik in poslovodja družbe, v družbi pa mu je tudi prenehalo delovno razmerje. Zato je pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo odvisna tako od ugotovitve, ali je izbrisni razlog nastal po njegovi volji oziroma krivdi, kot tudi od ugotovitve, ali je tožnik v primeru, da je do izbrisa prišlo na nezakonit način, v postopku izbrisa vložil pravna sredstva ali ne. Tožnik ni oporekal ugotovitvi, da je izbrisni razlog v resnici obstajal, zato mu zgolj zato, ker v izbrisnem postopku ni vložil pravnih sredstev, ni mogoče očitati, da je ostal brez zaposlitve po svoji volji ali krivdi. Tožnik pa bi moral dokazati, da je izbrisni razlog nastal zaradi objektivnih okoliščin in dejstev, ne pa po njegovi volji ali krivdi. Tožnik obstoja takih objektivnih okoliščin ni dokazal in tudi ne, kaj je kot poslovodja družbe storil, da do izbrisnega razloga ne bi prišlo. Pravilno je bilo upoštevano ne samo njegovo ravnanje kot delavca družbe, temveč tudi njegovo ravnanje kot ustanovitelja, lastnika in poslovodje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitve določb postopka. Navaja, da bi sodišče moralo upoštevati posebnosti postopka v socialnem sporu o izvedbi dokazov po uradni dolžnosti. Izrek sodbe sodišča prve stopnje je v nasprotju z izvedenimi dokazi, kar povzema tudi sodišče druge stopnje. Tožnik je navedel konkretna podjetja, ki so družbi odpovedala sodelovanje in navedel tudi razloge, sodišče pa bi moralo upoštevati tudi znan slab položaj tekstilne industrije. Sodišče tudi ni upoštevalo dokaza s potrdilom banke. Dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje je bil pomanjkljivo izveden. Navedba v drugostopni sodbi, da bi moral tožnik konkretno dokazati, kaj je kot poslovodja storil, da do izbrisnega razloga ne bi prišlo, je v nasprotju z razlogi, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, pomembna za odločitev. ZZZPB ne vsebuje konkretnih določil o posebnih pogojih do pravice do denarnega nadomestila zavarovancev - poslovodnih oseb v primerih prenehanja družb po ZFPPod.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik uveljavlja sicer tudi revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar ne navede, za katere kršitve naj bi šlo. Ker je predmet revizijske presoje sodba sodišča druge stopnje, ni mogoče upoštevati kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje. Navedbe o teh se sicer nanašajo le na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, izpodbijana sodba pa ima tudi obrazložitev glede ugovorov tožene stranke do teh ugotovitev. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni preizkušalo.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče druge stopnje izhaja iz predpostavke, da je položaj zavarovanca, ki je zaposlen kot poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, drugačen, kot pa je položaj "navadnih" delavcev. Delavci praviloma nimajo neposrednega vliva na razloge, ki privedejo do prenehanja poslovanja družbe in njihov izbris iz sodnega registra. Zato pri njih ni mogoče reči, da je do prenehanja delodajalca prišlo po njihovi volji ali krivdi in razlogov za prenehanje (izbris) tudi ni treba ugotavljati. Pri poslovodji (in lastniku) družbe, naj bi bil položaj drugačen. On je tisti, ki ima odločilen vpliv na poslovanje družbe in njen obstoj. To naj bi pomenilo tudi, da je v njegovi domeni zagotavljanje poslov oziroma dela in prilaganje razmeram na trgu. Zato tudi trditve tožnika o odpovedovanju sodelovanja s strani določenih podjetij in slabši položaj na trgu oziroma v tekstilni dejavnosti, po stališču sodišča druge stopnje še ne pomenijo same po sebi objektivnih okoliščin, ki so privedle do blokade računa družbe in posledično do njenega izbrisa iz sodnega registra.

Tožnik je bil sicer lastnik in poslovodja gospodarske družbe, vendar v postopku ni bilo sporno, da je bil zavarovan na podlagi sklenjenega delovnega razmerja in ne na kakšni drugi podlagi (14. in 15. člen ZZZPB). To pomeni, da ima enake pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti kot vsi drugi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in jim to preneha zaradi prenehanja delodajalca.

Z zakonom se zagotavljajo pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti - zlasti tudi pravica do denarnega nadomestila - zavarovancem, ki so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve (tretji odstavek 1. člena ZZZPB). A contrario to pomeni, da teh pravic ne morejo uveljaviti tisti zavarovanci, ki so ostali brez zaposlitve po svoji krivdi ali volji. Kateri so ti primeri, ko zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, ZZZPB določa v 19. členu. Gre za primere zavarovancev, ki so v delovnem razmerju, ki so torej zavarovani na tej podlagi, in vzrok (razlog) za prenehanja delovnega razmerja ni na njihovi strani, temveč neposredno ali posredno na strani delodajalca. Tožniku kot zavarovancu ni prenehalo delovno razmerje iz nobenega od razlogov, navedenih v 19. členu ZZZPB. Prenehalo mu je zaradi prenehanja delodajalca po odločbi sodišča, torej ima pravico do nadomestila.

Pri zavarovancih, zavarovanih na podlagi delovnega razmerja, posredni vzroki za prenehanje delovnega razmerja, to je razlogi za prenehanje delodajalca, pri odločanju o pravici do nadomestila niso pomembni. S stališča uveljavljanja pravice delavca do nadomestila za primer brezposelnosti je pomembno le, da razlog za brezposelnost ni na njegovi strani. Sodišče v socialnem sporu ne ugotavlja, ali je do prenehanja delodajalca prišlo zaradi nekih "objektivnih okoliščin in dejstev". Tudi če so razlogi "subjektivni", torej nastali po volji ali krivdi družbe ali njenih poslovodnih oseb, to ne more vplivati na pravice zaposlenih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

To po presoji revizijskega sodišča velja tudi v primeru, kot je tožnikov. Dejstvo, da je nekdo v delovnem razmerju za nedoločen čas kot poslovodja gospodarske družbe, ga pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti ne more postavljati v drugačen položaj kot druge zaposlene. Odgovornost poslovodje za poslovanje družbe ali celo za njeno prenehanje je drugačna in ima drugačne posledice: predvsem v razmerju do družbe same ali do lastnika. Pri tem ne sme motiti okoliščina, da je tožnik nastopal v vseh treh vlogah: bil je lastnik družbe, njen poslovodni organ in kot tak v družbi tudi v delovnem razmerju za nedoločen čas. Gre za različne vloge, ki nosijo vsaka svoje obveznosti in odgovornosti, pa tudi pravice. Zato morebitne odgovornosti tožnika kot lastnika in poslovodje za izbris družbe iz sodnega registra ni mogoče razlagati tako, da to pomeni tudi njegovo voljo (ali celo krivdo) za prenehanje delovnega razmerja. Kaj takega iz ZZZPB (njegovega 19. člena v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena) ne izhaja ne izrecno niti ni mogoče navedenih določb razlagati tako široko, kot sta to storili sodišči v tem postopku.

Ker je bilo glede na navedeno, ob sicer pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju, materialno pravo zmotno uporabljeno, je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe: tožbenemu zahtevku je v celoti ugodilo tako, kot je bil postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP).

Ker je tožnik v celoti uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti tudi njegove stroške postopka. Tožnik je priglasil le stroške odvetnika za vložitev pritožbe, ki jih je sodišče odmerilo in naložilo v plačilo toženi stranki v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (tar. št. 15, točka 4 in drugi odstavek 2. člena tarife).