Jedro

Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.

Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, na podlagi katerega naj bi mu bila dolžna tožena stranka plačati znesek 3.500,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2007 dalje do plačila, v 15 dneh in pod izvršbo in mu povrniti njegove pravdne stroške. V II. točki izreka je naložilo tožniku, da je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 84,27 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da tožnikova terjatev do tožene stranke izvira iz nepremoženjske škode, ki jo je tožnik utrpel kot delavec pri toženi stranki v delovni nesreči. To terjatev je dolžna tožena stranka izplačati tožniku v celoti in zanjo ne veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Tožniku bi morala biti ta terjatev v vsakem primeru izplačana kot prednostna denarna terjatev oziroma kot strošek stečajnega postopka. Posledice te poškodbe segajo tudi v čas po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, saj ima tožnik trajne negativne posledice, ki izvirajo iz zadevne poškodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožnik jih le pavšalno uveljavlja) in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi materialno pravno pravilno odločitev.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu dne 25. 9. 2008 vložil tožbo na plačilo odškodnine v znesku 3.500,00 EUR za škodo iz naslova nesreče pri delu, do katere je prišlo 5. 4. 2007. Po vložitvi tožbe je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. St ... z dne 15. 6. 2011), zato je sodišče prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu postopek prekinilo z dnem začetka stečajnega postopka (4. točka čl. 205/1 ZPP). Sodišče prve stopnje je nadalje na podlagi vpogleda v spletno stran AJPES - objave v postopkih insolventnosti ugotovilo, da je bil v stečajnem postopku, ki se je vodil nad toženo stranko pod opr. št. St..., sklep o preizkusu terjatev objavljen dne 3. 4. 2012, s tem pa je tudi prenehal razlog za prekinitev postopka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa o prekinitvi postopka z dne 22. 6. 2011 stranki opozorilo na pravila, določena v 301. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.), vključno s pravno posledico morebitnega prepoznega predloga za nadaljevanje postopka s strani upnika (tožnika), ki jo opredeljuje sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik predlagal nadaljevanje prekinjenega postopka z vlogo z dne 16. 7. 2012 (vloga na list. št. 62; navedba tožnika, podana na zapisniku o naroku za glavno obravnavo z dne 9. 10. 2012), medtem ko je bil sklep o preizkusu terjatev na spletnih straneh Ajpesa objavljen dne 3. 4. 2012. Ker je tožnik nadaljevanje postopka v tem individualnem delovnem sporu predlagal po izteku roka enega meseca od objave omenjenega sklepa o preizkusu terjatev, mu je skladno s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP prenehala njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Ker je v omenjenem primeru prišlo do prenehanja tožnikove terjatve že na podlagi same zakonske določbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek že iz tega razloga, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka z ugotavljanjem obstoja vseh elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke.

Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe o tem, da zato, ker njegova terjatev izvira iz nepremoženjske škode, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu, zanjo ne veljajo pravne posledice stečajnega postopka. Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), namreč veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka, zato so nasprotne pritožbene navedbe tožnika glede navedenega neutemeljene. Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.