Jedro

Dediči lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Veže jih torej le pravnomočen sklep o dedovanju. To pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine (I), razglasilo dediče na podlagi zakona (II) ter sklenilo, da bo zemljiška knjiga dovolila vpis lastnine pri idealnem deležu 1/2 na zapustnikovo vdovo (pritožnico) do 3/4 in na zapustnikovega sina A. A. do 1/4, po pravnomočnosti sklepa pa imata navedena dediča pravico razpolagati s premičnim premoženjem vsak v višini svojega dednega deleža (III).

2.Zoper sklep se (podredno) pritožuje dedinja B. A. Primarno predlaga razveljavitev sklepa o dedovanju in ponovno otvoritev zapuščinskega postopka ter razpis zapuščinske obravnave. Trdi, da na zapuščinski obravnavi ni znala artikulirati zanjo odločilnih dejstev in predlogov, predvsem danega darila zapustnika sinu A. A. in je zato tudi odklonila podpis zapisnika. Vztraja, da se pri izračunu dednega deleža dediču A. A. upoštevajo darila in z njim doseže dedni dogovor. Od zapustnika in tudi od nje same je prejel darilo v obliki denarnih sredstev za nakup gradbene parcele v letu 1984, na kateri se je kasneje tudi z izdatno pomočjo zapustnika zgradila stanovanjska hiša. Zapustnik je pri gradnji izvedel vsa zidarska dela. To darilo naj se sinu A. A. vračuna v njegov dedni delež. V dokaz predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje C. A. ter D. A. Glede predlaganih novih dejstev in dokazov se sklicuje na ustaljeno sodno prakso, konkretno na VSL Sklep II Cp 1318/2020.

3.Na pritožbo je odgovoril dedič A. A. in predlaga, da se jo zavrne. Zanika, da bi od očeta prejel denarna sredstva, priznava le, da mu je oče občasno fizično pomagal pri izgradnji stanovanjske hiše. Parcela v E. se ni kupila leta 1984, temveč 1989, in sicer z njegovimi prihranki, denarjem, ki mu ga je dal brat, finančno pomočjo ženinega očeta in matere, delno pa s kreditom. V zemljiško knjigo sta z ženo vpisana vsak do ene polovice.

4.Primarnemu predlogu dedinje za razveljavitev sklepa o dedovanju in ponovno otvoritev zapuščinskega postopka ter razpis zapuščinske obravnave, zapuščinsko sodišče ni sledilo. Zato pritožbeno sodišče odloča o podrejeno vloženi pritožbi.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti, takoj ko sodišče izve za smrt neke osebe ali za razglasitev nekoga za mrtvega (164. člen ZD1). Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Ob oficialnem načelu je v postopku poudarjeno tudi preiskovalno načelo, materialno procesno vodstvo in načelo pomoči prava nevešči stranki. Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD). Dediči lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju (tretji odstavek 205. člena ZD). Veže jih torej le pravnomočen sklep o dedovanju. Vse to pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi2 in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice3.

7.Glede na pojasnjeno ima pritožnica možnost vračunanja daril zakonitemu dediču konkretizirano uveljavljati tudi v pritožbenem postopku. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi tudi ni razvidno, da bi navzoča dediča, ki sta se na obravnavi zastopala sama, prejela kakršna koli opozorila oziroma pojasnila. V celoti pa tudi ni mogoče prebrati ročnega zapisa na koncu zapisnika, zakaj je dedinja odklonila podpis zapisnika.

8.Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 163. členom ZD).

9.Pritožbeno sodišče ne sme samo opraviti zapuščinske obravnave, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in v pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razjasniti sporno vprašanje s strani zapustnika danih daril dediču in odločiti o morebitni napotitvi na pot pravde dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno.

-------------------------------

1Zakon o dedovanju.

2V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka (torej tudi določbe o pritožbenih novotah iz 337. člena ZPP) v zapuščinskem postopku uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi tega postopka.

3VSL Sklep I Cp 1431/2024 z dne 15. 10. 2025, prim VSL Sklep 980/2024 z dne 10. 4. 2025, VSL Sklep I Cp 845/2022 z dne 18. 1. 2023.

4Zakon o pravdnem postopku.