Jedro

Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Tožnica tožbe, v kateri je uveljavljala plačilo zakonitih obresti kot stransko terjatev, po zaključku glavne obravnave ne more več spremeniti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo zneska 1,201.464,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1998 dalje, za razliko do vtoževane glavnice 2,092.677,50 SIT z obrestmi pa je zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank v sporu in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka iz vseh revizijskih razlogov po 1. odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03) in predlaga, da revizijsko sodišče v izpodbijanem delu sodbi nižjih sodišč razveljavi in v razveljavljenem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podredno pa predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da sodišče toženi stranki naloži plačilo še preostalega zneska odpravnine, ki skupaj z zamudnimi obrestmi na dan 11.6.2002 znaša 2,421.829,10 SIT.

Revizija je bila s skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, hkrati pa opozorila, da naj bi bile v znesku 2,421.829,10 SIT zajete zamudne obresti od še sporne glavnice, ki so se natekle vse do 11.6.2003, ne pa le do 11.6.2002, kot je očitno napačno navedla tožnica.

Revizija ni dovoljena.

V skladu z 2. odstavkom 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT.

V skladu z 39. členom ZPP se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Če je v premoženjskih sporih pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik na podlagi določb 1. in 2. odstavka 180. člena ZPP vrednost spornega predmeta navesti že v tožbi.

Tožnica je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta znesek glavnice 2,092.677,50 SIT. Od tega ji je sodišče pravnomočno dosodilo 1,201.464,00 SIT, za razliko, po matematičnem izračunu za 891.213,50 SIT, pa je zahtevek pravnomočno zavrnilo. Vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 891.213,50 SIT in ne dosega vrednosti 1,000.000,00 SIT iz 2. odstavka 367. člena ZPP, ki je pogoj za dovoljenost revizije.

V tožbi je tožnica zakonske zamudne obresti od vtoževane glavnice uveljavljala le kot stransko terjatev in glede tega tožbe do konca glavne obravnave ni spremenila. V skladu s 1. odstavkom 184. člena ZPP sprememba tožbe po koncu glavne obravnave ni več dopustna in temu ustrezno se vrednost spornega predmeta po zaključku glavne obravnave, kolikor to vpliva na dovoljenost revizije, ne more več spreminjati, saj se glede dovoljenosti revizije vrednost izpodbijanega dela sodbe lahko ugotavlja le na podlagi v tožbi opredeljene vrednosti spornega predmeta. Glede na povedano tožnica vrednosti izpodbijanega dela sodbe v reviziji ni mogla prikazati tako, da je vrednost izpodbijanega dela glavnice (glavnega zahtevka) povečala za vrednost do vložitve revizije že zapadlih zamudnih obresti, ki jih je dotlej uveljavljala zgolj kot stransko terjatev.

Ker v tej zadevi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vrednost glavnega zahtevka, ne dosega meje za dovoljenost revizije iz 2. odstavka 367. člena ZPP, je sodišče na podlagi določb 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.