Jedro

Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso ugotovilo, da pritožnik pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust s prestajanja kazni zapora zaradi kasnejšega pogojnega odpusta nima več in je tožbo pravilno in zakonito zavrglo.

Pritožnik je imel ves čas možnost vložiti (tudi) ugotovitveno tožbo ali pa svojo izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremeniti v ugotovitveno tožbo, a tega ni storil. Sprejeto stališče zato ne posega v ustavni pravici pritožnika do enakega varstva pravic in sodnega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper odločbo tožene stranke št. 7200-55/2016/3 z dne 8. 3. 2016. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust s prestajanja kazni zapora, izrečene s pravnomočno kazensko sodbo.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da iz odgovora na tožbo in iz podatkov iz spisa izhaja, da je bil tožnik dne 6. 7. 2016 pogojno odpuščen, zato mu je pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal. Glede na zahtevek, postavljen v tožbi, ki je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba), si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) pritožbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka in kršitve ustavnih pravic (iz 22. in 23. člena Ustave). Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo ponovno navaja argumente iz odgovora na tožbo in vlog v postopku pred sodiščem prve stopnje ter predlaga, da se pritožba zavrne.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pritožnik nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka v upravnem sporu.

7. Pritožnik v svoji pritožbi navaja, da kljub pogojnemu odpustu izkazuje pravni interes za ta upravni spor, ker gre za odločanje o omejitvi osebne svobode. Ne da bi se Vrhovno sodišče opredeljevalo do vprašanja, ali gre pri zavrnitvi prošnje za pogojni odpust sploh za odločitev o omejitvi osebne svobode, pa poudarja, da zgolj sama vsebina izpodbijanega upravnega akta ne more utemeljiti pravnega interesa za izdajo ugotovitvene tožbe v upravnem sporu.

8. Z vidika procesnega stanja je očitno, da je pritožnik postavil zgolj izpodbojno tožbo. Temu stališču sodišča prve stopnje tudi pritožnik v pritožbi ne nasprotuje. Na podlagi izpodbojne tožbe pa je sodišče prve stopnje skladno z ustaljeno sodno prakso ugotovilo, da pritožnik pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta nima več in je tožbo pravilno in zakonito zavrglo. To tudi ne posega v ustavni pravici pritožnika do enakega varstva pravic in sodnega varstva, saj je pritožnik imel ves čas možnost vložiti (tudi) ugotovitveno tožbo ali pa svojo izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin (ko je bil pogojno odpuščen dne 6. 7. 2016) spremeniti v ugotovitveno tožbo. To jasno izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila poznana tudi že v času navedene spremembe okoliščin.1 Da pa takega tožbenega zahtevka ni postavil oziroma ustrezno spremenil, je okoliščina na strani pritožnika in ne odgovornost sodišča prve stopnje.

9. Ob tem pa Vrhovno sodišče dodaja, da je sklicevanje na prakso Ustavnega sodišča pri odločanju o ustavnih pritožbah, ki izdaja ugotovitvene odločbe tudi v primerih odvzema osebne svobode, kjer je tak ukrep že prenehal (odločba št. U-I-50/09, Up-260/09), za predmetno odločitev nebistveno. Presoja procesnih predpostavk za odločanje o ustavnih pritožbah skladno z Zakonom o Ustavnem sodišču je stvar presoje Ustavnega sodišča, do česar se Vrhovno sodišče ne opredeljuje, to pa tudi ne more samo po sebi vplivati na presojo procesnih predpostavk po ZUS-1. 10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 O tem izrecno Vrhovno sodišče v sklepu I Up 159/2015z dne 20. 1. 2016.