Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. in zapisnik o njenem zaslišanju, ker je oškodovanka po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP kot hčerka obdolžene K.K. privilegirana priča, ki zoper mater ne želi pričati, kaznivi dejanji, ki sta očitani obdolžencema, pa sta med seboj tako povezani, da se njena izpovedba po naravi stvari, torej glede na obtožbeni očitek obema obdolžencema, ne da omejiti samo na enega od njiju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podan razlog iz četrtega odstavka 236. člena ZKP in je zato oškodovanka kot hčerka obdolženke oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti obdolžencu. Gre namreč za en dogodek, ki bi naj bil storjen na njeno škodo, zaradi katerega je vložena obtožba zoper obdolženca in oškodovankino mater in zato njena izpovedba ni in ne more biti omejena le na ravnanje enega od njiju, saj njene izpovedbe zoper obdolženca ni mogoče ocenjevati, ne da bi se ob tem hkrati sklepalo o ravnanju obdolženke.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II K 54552/2016 z dne 7. 11. 2017 na podlagi tretjega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v kazenski zadevi zoper obdolžena B.Z. in K.K., zaradi kaznivih dejanj po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1 C) in po prvem odstavku 192. člena istega zakona izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. z dne 22. 6. 2016 na l. št. 8 in 9 ter zapisnik o zaslišanju S.M. z dne 3. 4. 2017 na l. št. 49 in 50 spisa ter odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa izločeni uradni zaznamek in zapisnik o zaslišanju zapreta v poseben ovitek ter shranita ločeno od drugih spisov. Sklep temelji na ugotovitvi, da je oškodovanka S.M. privilegirana priča, ki je v fazi preiskave 3. 4. 2017, ko je bila poučena po 236. členu ZKP, izjavila, da ne želi pričati zoper obdolženo K.K., zaradi česar je potrebno njeno izpovedbo, ker se po 237. členu ZKP nanjo sodna odločba ne sme opirati, iz spisa izločiti. Kaznivi dejanji, očitani obema obdolžencema, sta tako neločljivo povezani, da se njene izpovedbe ne da omejiti samo na obdolženega B.Z., po četrtem odstavku 236. člena pa je tisti, ki odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje.

2. Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep razveljavi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba navaja, da je sodišče 83. člen ZKP nepravilno uporabilo, ker je iz spisa izločilo dokaz, ki je v celoti zakonit ter v odnosu do prvoobdolženega tudi ključen, oškodovanka S.M. pa je kot oškodovanka izpovedovala o dogajanju kritičnega dne, pri čemer je izpostavila ravnanje obdolženca in le navedla, da je bila njena mati, torej obdolžena K.K., z njima v skupnem prostoru, s čimer je ni obremenila. V obravnavani zadevi gre po oceni pritožbe torej za primer, da se da izpovedba privilegirane priče po naravi stvari omejiti samo na obdolženca.

5. Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. in zapisnik o njenem zaslišanju, ker je oškodovanka po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP kot hčerka obdolžene K.K. privilegirana priča, ki zoper mater ne želi pričati, kaznivi dejanji, ki sta očitani obdolžencema, pa sta med seboj tako povezani, da se njena izpovedba po naravi stvari, torej glede na obtožbeni očitek obema obdolžencema, ne da omejiti samo na enega od njiju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podan razlog iz četrtega odstavka 236. člena ZKP in je zato oškodovanka kot hčerka obdolženke oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti obdolžencu. Gre namreč za en dogodek, ki bi naj bil storjen na njeno škodo, zaradi katerega je vložena obtožba zoper obdolženca in oškodovankino mater in zato njena izpovedba ni in ne more biti omejena le na ravnanje enega od njiju, saj njene izpovedbe zoper obdolženca ni mogoče ocenjevati, ne da bi se ob tem hkrati sklepalo o ravnanju obdolženke.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker se v pritožbenem postopku sodna taksa naloži le v primeru, če vloži pritožbo obdolženec ali nekdo drug v njegovo korist.