Jedro

Iz vsebine dogovora med upravo toženke in socialnimi partnerji o povišanju izhodiščne bruto plače zaposlenim z dne 24. 11. 2021 jasno izhaja dvoje: da se izhodiščna plača delovnega mesta skupinovodje poviša iz 17. v 18. plačni razred in da vrednost novega izhodiščnega plačnega razreda od 1. 12. 2021 znaša 1.152,08 EUR. Zapis dogovora ne daje podlage, da se tožnikova osnovna plača v višini 18. plačnega razreda zviša za dodaten plačni razred.

Ker je ob uveljavitvi tega dogovora tožnik že imel določeno osnovno plačo, ki je bila enaka izhodiščni bruto plači za delovno mesto skupinovodje za 18. razred, mu je toženka ni bila dolžna zvišati za dodaten plačni razred. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v I., III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 1. 12. 2021 do 28. 2. 2025 izplačati razliko med izplačano plačo oziroma nadomestilom plače in pripadajočo plačo v skupnem neto znesku 2.365,22 EUR, in sicer:

-54,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2022 do plačila;

-52,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2022 do plačila;

-58,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2022 do plačila;

-52,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2022 do plačila;

-51,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2022 do plačila;

-59,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2022 do plačila;

-56,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2022 do plačila;

-60,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2022 do plačila;

-57,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2022 do plačila;

-59,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2022 do plačila;

-54,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2022 do plačila;

-57,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2022 do plačila;

-62,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2023 do plačila;

-61,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2023 do plačila;

-57,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2023 do plačila;

-58,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2023 do plačila;

-54,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2023 do plačila;

-58,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2023 do plačila;

-90,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2023 do plačila;

-60,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2023 do plačila;

-68,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2023 do plačila;

-59,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2023 do plačila;

-56,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2023 do plačila;

-59,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2023 do plačila;

-67,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2024 do plačila;

-72,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2024 do plačila;

-55,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2024 do plačila;

-63,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2024 do plačila;

-53,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2024 do plačila;

-62,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2024 do plačila;

-56,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2024 do plačila;

-67,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2024 do plačila;

-65,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2024 do plačila;

-63,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2024 do plačila;

-58,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2024 do plačila;

-63,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2024 do plačila;

-59,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2025 do plačila;

-72,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2025 do plačila;

-57,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2025 do plačila,

na fiduciarni račun pooblaščenca tožeče stranke št. SI56 0203 2025 9543 631, odprt pri NLB d. d.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.948,04 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila, svoje stroške postopka pa krije sama."

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v višini 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožniku za čas od 1. 12. 2021 do 28. 2. 2025 izplača razliko med izplačano plačo oziroma nadomestilom plače in pripadajočo plačo v skupnem znesku 2.365,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov (I. točka izreka). V presežku za znesek 50,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, naj tožniku plača stroške postopka v znesku 2.673,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Določilo je toženko kot zavezanko za plačilo sodne takse v obsegu 98 % (IV. točka izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe vlaga pritožbo toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da med strankama ni obstajal ustni dogovor, da se ohranijo pridobljena napredovanja in da se z zvišanjem izhodiščne plače delovnega mesta skupinovodje iz 17. v 18. plačni razred hkrati zviša plača tudi tožniku, ki je bil zaradi napredovanja že uvrščen v 18. plačni razred. Če bi obstajal (veljaven) ustni dogovor, ne bi bilo potrebe za izločitev njegove vsebine. Določba o ohranitvi napredovanj je bila zapisana v parafiranem predlogu dogovora z dne 19. 10. 2021 in nato izločena iz pisne verzije dogovora. Navedeno jasno potrjuje, da med podpisnikoma pisnega dogovora z dne 24. 11. 2021 ni bilo soglasja o ohranitvi napredovanja. Izpoved sindikalne predstavnice A. A. o ustnem dogovoru glede ohranitve pridobljenih napredovanj, na katero je sodišče oprlo zaključek, je v nasprotju z listinami in izpovedbami. Priče so potrdile, da se je podpisani dogovor razlikoval od predloga parafiranega dogovora ravno v tem, da ni več vseboval določbe o ohranitvi napredovanj. Ker se je pisni dogovor nanašal le na novo določen minimalni plačni prag delovnega mesta skupinovodje (minimum pravic), ni vplival na tožnikovo plačo. Tožnik je po sklenitvi pisnega dogovora ohranil enako plačo, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi in aneksom št. 1. Pisni dogovor ni posegel v pridobljene pravice oziroma tožnikovo plačo, ki je bila določena v nominalnem znesku in v kateri je bilo že upoštevano njegovo napredovanje. Plača tožnika ni bila določena v razmerju glede na izhodiščno plačo delovnega mesta skupinovodje. Ob uveljavitvi dogovora z dne 24. 11. 2021 ni bilo pravne podlage za zvišanje tožnikove osnovne plače. Za zvišanje plače tožniku ni podlage ne v pisnem dogovoru ne v plačnem sistemu toženke. Noben pravni predpis ne daje pravne podlage za ohranitev vrednotenja oziroma razmerij, ki se jih doseže z napredovanji. Vrednotenje tožnikovega dela je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in aneksom št. 1. ter se ni razvrednotilo s sprejetjem pisnega dogovora. Po podpisu dogovora je prišlo do zahtev sindikata, naj se upoštevajo dosežena napredovanja, ki so pripeljale do novih pogajanj in dogovora v letu 2023, kar dodatno potrjuje, da ustni dogovor o ohranitvi napredovanja ni bil dosežen v letu 2021. Tudi če bi delovne sklepe iz zapisnika z dne 14. 2. 2023 šteli kot dogovor, bi lahko tožnik svoje zahtevke utemeljeval le na podlagi tega dogovora, ne pa dogovora z dne 24. 11. 2021. Posledično bi moralo sodišče zahtevek tožnika tudi presojati s tega vidika. Napačna je odločitev o stroških postopka zaradi neenake obravnave strank pri priznanju potnih stroškov. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitane bistvene kršitve niso podane, prav tako ne tiste, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo uporabljeno zmotno.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bil med upravo toženke in socialnimi partnerji na skupnem sestanku 24. 11. 2021 dosežen dogovor (dogovor z dne 24. 11. 2021) o povišanju izhodiščne bruto plače zaposlenim na skupno 15 delovnih mestih, vključno z delovnim mestom "skupinovodja", na katerem je delo opravljal tožnik in za katerega je bilo določeno povišanje izhodiščne bruto plače iz 17. v 18. plačni razred, pri čemer se takšno dogovorjeno novo višje vrednotenje navedenih delovnih mest uporabi s 1. 12. 2021. Pred tem je v predlogu dogovora med upravo toženke in socialnimi partnerji na skupnem sestanku 19. 10. 2021, ki je bil parafiran ne pa tudi podpisan, bilo enaki vsebini dogovora izrecno dodano še besedilo, da se "ob povišanju izhodiščne bruto plače delavcem na teh delovnih mestih ohranijo pridobljena napredovanja". Po pravilni ugotovitvi sodišča predlog dogovora ni bil podpisan in ni stopil v veljavo ter se nikdar ni izvrševal, zato ne more imeti neposrednih učinkov. Na podlagi dogovora z dne 24. 11. 2021 je uprava toženke 8. 12. 2021 sprejela sklep o sklenitvi aneksov k pogodbam o zaposlitvi z delavci na delovnih mestih, ki so predmet navedenega dogovora. V njem je izrecno navedla, da "tisti delavci, ki imajo že sedaj osnovno bruto plačo določeno s plačilnim razredom, ki je enak ali višji od novega izhodišča, ohranijo svojo osnovno bruto plačo", saj "prenos pridobljenih napredovanj v dogovoru med upravo in socialnimi partnerji z dne 24. 11. 2021 ni bil dogovorjen".

7.Tožnik svoj zahtevek za plačilo razlike plače v višini enega plačnega razreda od 1. 12. 2021 dalje utemeljuje s pisnim dogovorom z dne 24. 11. 2021 in s pisnim predlogom tega dogovora z dne 19. 10. 2021.1 V času uveljavitve dogovora z dne 24. 11. 2021 (1. 12. 2021) je tožnik prejemal osnovno plačo za 18. plačni razred v znesku 1.152,05 EUR zaradi izrednega napredovanja za en plačni razred v letu 2013.

8.Iz vsebine dogovora z dne 24. 11. 2021 jasno izhaja dvoje: da se izhodiščna plača delovnega mesta skupinovodje poviša iz 17. v 18. plačni razred in da vrednost novega izhodiščnega plačnega razreda od 1. 12. 2021 znaša 1.152,08 EUR. Pritožba utemeljeno opozarja, da zapis dogovora ne daje podlage, da se tožnikova osnovna plača v višini 18. plačnega razreda zviša za dodaten plačni razred. Navedba tožnika, da v dogovoru z dne 24. 11. 2021 ni izrecno navedeno, da bi bil dvig izhodiščnih plač kakorkoli povezan z odvzemom napredovanj ob dvigu izhodiščne plače, in okoliščina, da iz zapisa dogovora ne izhaja, da bi se dogovor nanašal le na spremembo izhodiščnih plač tistih delavcev na delovnih mestih, opredeljenih v dogovoru, ki niso imeli doseženih nobenih napredovanj, ne utemeljujeta tožnikovega zahtevka, kot zmotno šteje sodišče prve stopnje. Velja samo tisto, kar je izraženo v dogovoru z dne 24. 11. 2021.

9.Sodišče prve stopnje je upoštevalo izpoved A. A. (sindikalne predstavnice), ki je bila podana celo širše od trditvene podlage tožnika, o tem, da je bila ustno dogovorjena ohranitev doseženih napredovanj na delovnih mestih iz dogovora z dne 24. 11. 2021.2 Pritožba s prikazom časovnega sosledja dogodkov pred in po sklenitvi pisnega dogovora utemeljeno opozarja na nelogičnost zaključka sodišča o obstoju (sočasnega) ustnega dogovora o ohranitvi doseženih napredovanj. Stranki dogovora z dne 24. 11. 2021 sta ga izrecno izključili s tem, ko sta podpisali končno verzijo, ki ne vsebuje več določbe o ohranitvi napredovanj iz parafiranega predloga dogovora z dne 19. 10. 2021. Da ohranitev napredovanj ni bila predmet dogovora z dne 24. 11. 2021, je razvidno tudi iz tega, da je v letu 2023 prišlo do pogajanj in dogovora o tem, da bi se vsem zaposlenim na delovnih mestih, ki so navedena v dogovoru in kateri so napredovali do 1. 12. 2021, povišala osnovna plača za en plačni razred. Vsebina kasnejših pogajanj kaže na to, da v letu 2021 med upravo toženke in sindikati še ni bilo soglasja o ohranitvi napredovanj.3

10.Dogovor z dne 24. 11. 2021 ni posegel v pravno razmerje med strankama, urejeno s pogodbo o zaposlitvi in aneksom št. 1 z dne 6. 9. 2013. Stranki sta z določitvijo zneska plače v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in pripadajočem aneksu določili vrednost opravljenega dela. Z izrednim napredovanjem v letu 2013 za en plačni razred se je tožniku na podlagi aneksa št. 1 povečala njegova osnovna plača. Tožnik je kljub podpisanemu dogovoru z dne 24. 11. 2021 ohranil osnovno plačo v nominalnem znesku, do katere je bil upravičen na podlagi pogodbe o zaposlitvi in aneksa št. 1. V zvezi s tem je pomembno razlikovanje med izhodiščno plačo, ki je po dogovoru z dne 24. 11. 2021 najnižja plača za delovno mesto skupinovodje (minimalni standard), in osnovno plačo tožnika za polni delovni čas, vnaprej predvidene delovne rezultate in normalne pogoje dela, ki ne more biti nižja od izhodiščne plače za delovno mesto. Tožnikova osnovna plača v pogodbi o zaposlitvi in aneksu št. 1 ni bila vezana na izhodiščno plačo niti ni v dogovoru z dne 24. 11. 2021 določena njena uskladitev s povišanjem izhodiščne plače. Dogovor z dne 24. 11. 2021 tudi ne predpisuje obveznosti ohranjanja plačnih razmerij med zaposlenimi na delovnem mestu skupinovodje, ki so bila dosežena z napredovanji. V dogovoru z dne 24. 11. 2021 torej ni podlage za to, da se tožniku prizna dodaten plačni razred. Glede na navedeno so zmotna stališča sodišča, da bi morala toženka za tožnika realizirati dogovor dne 24. 11. 2021, da zvišanje izhodiščne plače oziroma izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta skupinovodje za določitev osnovne bruto plače že samo po sebi terja zvišanje izhodiščnega plačnega razreda za določitev osnovne bruto plače vsem zaposlenim na tem delovnem mestu, neodvisno od doseženih napredovanj in da "dvig izhodišča" za en plačni razred terja sorazmeren dvig vseh ostalih plač tega delovnega mesta.

11.Toženka z načinom izvršitve dogovora z dne 24. 11. 2021 ni nezakonito razvrednotila in izničila tožnikovega napredovanja. Kot rečeno, se je napredovanje tožnika za en plačni razred izrazilo v višji osnovni plači tožnika od leta 2013 dalje. To plačo je tožnik ohranil tudi po uveljavitvi dogovora z dne 24. 11. 2021, ki nanjo ni učinkoval. Pravico tožnika do dodatnega plačnega razreda je sodišče prve stopnje oprlo tudi na vsebino dogovora med toženko in socialnimi partnerji z dne 16. 5. 2023 oziroma vsebino enega od sklepov v zapisniku sestanka socialnih partnerjev z delovno skupino toženke z dne 14. 2. 2023. Vendar tožnik svojega zahtevka za plačilo enega plačnega razreda od 1. 12. 2021 dalje ni utemeljeval z vsebino teh sklepov in v postopku na prvi stopnji v tej smeri ni podal ustreznih navedb.

12.Po presoji pritožbenega sodišča vsebina dogovora z dne 24. 11. 2021 ne utemeljuje materialnopravne presoje sodišča prve stopnje. Ker je ob uveljavitvi tega dogovora tožnik že imel določeno osnovno plačo, ki je bila enaka izhodiščni bruto plači za delovno mesto skupinovodje za 18. razred, mu je toženka ni bila dolžna zvišati za dodaten plačni razred. Navedeno pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.

13.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.365,22 EUR z obrestmi od posameznih zneskov do plačila (5. alineja 358. člena ZPP), tožniku pa naložilo, da toženki povrne stroške prvostopenjskega postopka, svoje stroške tega postopka pa krije sam (prva odstavka 154. in 155. člena ter drugi odstavek 165. člena ZPP). Upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) in vrednost spornega predmeta potrebni stroški toženke znašajo: 300 točk za odgovor na tožbo, 225 točk od priglašenih 300 točk za odgovor na popravo tožbe, 225 točk od priglašenih 600 točk za odgovor na razširitev tožbe in pripravljalno vlogo, ki po vsebini predstavljata zgolj eno vlogo, 150 točk od priglašenih 300 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku, ki mu ni sledil prvi narok za glavno obravnavo, 50 točk urnine, 225 točk od priglašenih 350 točk za pripravljalno vlogo in dostavo listin, ki po vsebini predstavljata zgolj eno vlogo, 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, 300 točk od priglašenih 400 točk urnine, 150 točk od priglašenih 300 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 4. 3. 2025, 100 točk urnine, 225 točk od priglašenih 300 točk za pripravljalno vlogo z dne 19. 3. 2025, 225 točk od priglašenih 300 točk za pripravljalno vlogo z dne 5. 5. 2025, 150 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 21. 10. 2025 in 36,25 točk za administrativne izdatke (2 % od 1000 točk in 1 % od 1625 točk) skladno z določbo 11. člena OT, skupaj 2661,25 točk. Ob vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV je toženka upravičena do povrnitve 1.948,04 EUR stroškov postopka, ki ji jih je tožnik dolžan povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14.Toženka ni upravičena do nagrade za odsotnost pooblaščenca iz pisarne v času potovanja na narok ter stroška kilometrine za pristop pooblaščenca na narok, saj je njegov sedež izven okrožja sodišča in sedeža toženke, stroškov, ki nastanejo ob tovrstni izbiri pooblaščenca, pa skladno s sodno prakso pritožbenega sodišča praviloma ni mogoče utemeljeno naložiti v plačilo nasprotni stranki. Ne pripada ji priglašen strošek nagrade za sestanek s stranko, saj je ta že zajeta v priznanih stroških. Prav tako ji ne pripada nagrada za dostavo listin 9. 12. 2022, ki je bila potrebna izključno iz razlogov na njeni strani, in sicer zaradi predhodno predložene težko berljive kopije. Glede priglašene urnine za narok 6. 2. 2025 v višjem znesku od priznanega, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da se lahko urnina za vsakokratno zastopanje prizna največ do višine postavke, določene za prvo tovrstno zastopanje, torej največ do 300 točk.

15.Ker je toženka s pritožbo uspela, je upravičena do povrnitve stroškov pritožbe (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skladno z OT pripada toženki 375 točk za sestavo pritožbe, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR, ki jih je tožnik dolžan povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1Tožnik drugih pravnih podlag oziroma navedb za upoštevanje enega dodatnega plačnega razreda pri plači v tožbi ni podal, v skladu s tem pa je postavil tudi tožbeni zahtevek.

2Priča je izpovedala, da je bil ustni dogovor dosežen z delovno skupino, in ne z upravo toženke.

3Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 11. 11. 2024 navedel, da je toženka s socialnimi partnerji isto problematiko obravnavala tudi 14. 2. 2023, kar je razvidno iz priloženega zapisnika z dne 14. 2. 2023 in da so se na sestanku pogovarjali o "vrnitvi izničenih napredovanj."