Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 47/93

ECLI:SI:VSRS:1994:U.47.93 Upravni oddelek

poravnava napaka volje pri poravnavi kot predmet presoje v postopku ustavitve postopka
Vrhovno sodišče
26. maj 1994
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Napaka volje pri sklenitvi poravnave v upravnem postopku ne more biti predmet presoje pri odločanju o zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi sklenjene poravnave.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ustavila postopek zaradi ugotovitve deležev na 45 % vrednosti družbenega kapitala Delovne enote Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo zavezanca R., to je tožeče stranke.

Podjetje R. je 15.1.1993 vložilo zoper gornji sklep tožbo, v kateri navaja, da mu je bilo obljubljeno, da bo Sklad Republike Slovenije za razvoj z njim sklenil pogodbo o preoblikovanju in prenosu družbenega kapitala na sklad. Do podpisa pogodbe pa ni prišlo, tako je bila poravnava dosežena z zvijačo in obljubami. Dalje v tožbi opisuje svoj težak ekonomski položaj. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka je 23.4.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem opisuje in pojasnjuje potek postopka lastninjenja delov premoženja tožeče stranke in sklenitev poravnave med tožečo stranko in Kmetijsko zadrugo. Navaja, da je izpodbijani sklep posledica sklenjene poravnave, zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 57. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in 7/93) lahko pod pogoji in na način, določenimi s tem zakonom, v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij oziroma njihovih delov s seznama, ki je sestavni del tega zakona, sodelujejo tudi zadruge. Po določbi 59. člena istega zakona so podjetja iz seznama dolžna prenesti na zadruge za 45 % vrednosti obstoječega družbenega kapitala podjetja oziroma njihovega dela navadnih delnic s pravico upravljanja. V omenjenem seznamu je navedena tudi delovna enota pravnega prednika tožeče stranke.

Za odločanje o zahtevkih je pristojno resorno ministrstvo, v obravnavanem primeru je to bilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer v upravnem postopku, kot določa 62. člen zakona o zadrugah.

Kot zadružna upravičenca sta svoje deleže uveljavljali kmetijska zadruga ... in Zadruga za predelavo grozdja, mošta, vina in sadja. Slednja je pozneje svoj zahtevek umaknila. Tako je ostala kot zadružni upravičenec le Kmetijska zadruga ..., s katero je tožeča stranka kot zavezanec sklenila v upravnem postopku poravnavo 4.12.1992, torej še pred spremembo zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 7/93). Poravnava zajema celotni zahtevek, saj je v njej navedena knjižna vrednost družbenega kapitala zavezanca, izračunana na dan 31.12.1991, ki znaša 1.025,931.000,00 SIT, kot tudi knjižna vrednost družbenega kapitala Delovne enote Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo v znesku 290.063.174,00 SIT, ki predstavlja 28,27 % celotnega kapitala podjetja. Dalje je v poravnavi navedeno, da sta zavezanec in upravičenec sporazumna, da 45 % vrednosti družbenega kapitala Delovne enote Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo znaša 130.528.328,30 SIT. Zavezanec pa se je s poravnavo tudi obvezal, da bo ob preoblikovanju v gospodarsko družbo izdal zadružnemu upravičencu za 45 % knjižne vrednosti družbenega kapitala Delovne enote Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo, navadne delnice, ali pa mu bo priznal delež, vse s pravico upravljanja in ga na osnovi te poravnave prenesel kot nedeljivo premoženje na zadružnega upravičenca. Sklenjena poravnava je določna ter jasna in jo bo možno izvršiti. Upravni organ je zato glede na določbo 5. odstavka 134. člena zakona o splošnem upravnem postopku lahko ustavil postopek. Uveljavljana napaka volje tožeče stranke pri sklenitvi poravnave ne more biti predmet presoje pri odločanju o zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je tožbo tožeče stranke na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia