Jedro

Prvostopno sodišče ni pristojno v stečajnem postopku, ki je po svoji vsebini nepravdni postopek, odločati o zahtevku za vračilo vplačane varščine ob spornem dejanskem stanju na čigavi strani je odgovornost za nesklenitev najemne pogodbe. Gre za bistveno kršitev določb ZPP, ker je prvostopno sodišče o zadevi odločilo v nepravdnem postopku, ker bi o zadevi lahko bilo odločeno le v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izreklo:"Stečajni senat sprejme predlog stečajnega upravitelja z dne 7. 9. 1999 (vl. št. 67-68) in se varščina, ki jo je za resnost sklenitve najemne pogodbe vplačal T. d.o.o. C. v višini 3,000.000,00 SIT, zadrži v korist stečajne mase. Citirani sklep je sodišče izdalo potem, ko je T. d.o.o. C. predlagal, da se mu vrne varščina v višini 3,000.000,00 SIT, ki jo je vplačal za resnost ponudbe na razpis stečajnega dolžnika za zbiranje ponudb za najem njegovega premoženja.

Proti navedenemu sklepu je T. d.o.o. C. pravočasno vložil pritožbo.

Navaja, da najemne pogodbe, katere možno besedilo je res sprejel, ni podpisal iz razloga, ki ga je v dokumentacijo spisa predhodno modificiral, vendar ni bilo na opozorilo nikakršne reakcije. Vsebina razpisa je namreč predvidevala, da se v najem prevzame tudi premičnine,stroje, naprave in oprema po seznamu. Po tem seznamu je v opremo vključen tudi teptalni stroj in motorne sanke, ugotovilo pa se je, da na lokaciji, navedenih premičnin ni, brez njih pa obratovanje turističnega centra sploh ni možno, oziroma pomeni odsotnost teptalnega stroja tako bistveno okrnjeno ponudbo, da na njo ni možno pristati, zato je T. d.o.o. utemeljeno opozoril na problem,vendar se ni ugotovilo razkoraka med dejansko vsebino ponudbe in vsebino najemne pogodbe. Pregled osnovnih sredstev po inventurni listi je izkazoval, da bi naj na popisu bili trije komadi teptalcev snega, dejansko pa sta samo dva, v inventurnem popisu je zajet opis motornih sani, ki ne obstajajo. Problem razpisa in pogodbe je tudi v dejstvu, da na spodnji postaji nihalke obstaja najemno razmerje za prostore, do katerih je dostop samo preko varovanega območja nihalne žičnice.

Okoliščina je tako pomembna, da bi obstoječi najem moral prenehati in je nemogoče zagotoviti varnost žičnice, če ni mogoče zagotoviti relevantnega varovanja zaradi najema. Pritožbeno pa opozarja tudi na dejstvo,da bi za obratovanje moralo biti zagotovljeno soglasje lastnikov zemljišč, na katerih so zgrajeni funkcionalni objekti turističnega centra. Čl. 3 besedila najemne pogodbe, ki ni bila podpisana predvideva,da najemniku pripadajo vse pravice in obveznosti v zvezi z uporabo zemljišč, na katerih so zgrajene smučarske proge in vlečnice ter funkcionalni objekti, zaradi problematičnega lastninskega razmerja pa bi se pred podpisom pogodbe po mišljenju T.-a moralo problematiko urediti na nivoju nespornega. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in to tako, da se mu vplačano varščino vrne. Čeprav pritožba ni dvostransko pravno sredstvo (čl.366 ZPP), je stečajni dolžnik na pritožbo odgovoril in navajal, da sta stečajni dolžnik in pritožnik v odprtem 30 dnevnem roku za sklenitev najemne pogodbe le-to uskladila tako, da jo je stečajni dolžnik poslal v odobritev stečajnemu senatu. V dobri veri, da bo najemna pogodba sklenjena, sta stečajni dolžnik in pritožnik dne 5. 7. 1999 sklenila dogovor,s katerim sta določila osebe za izvršitev primopredaje predmetnega premoženja stečajnega dolžnika v najem pritožniku.Ta dogovor nedvomno dokazuje, da je bila najemna pogodba med strankama usklajena.Po podpisu dogovora se je pritožnik očitno premislil glede sklenitve najemne pogodbe, saj le-te ni želel več podpisati, niti ni hotel pristopiti k aktivnostim za prevzem najetega premoženja. Pritožnik tudi ni z ničemer dokazal, da v zvezi s predmetnim premoženje obstojijo pomanjkljivosti, kot jih zatrjuje v pritožbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Stečajni senat je dne 2. 6. 1999 soglašal s predlogom stečajnega upravitelja in ga zadolžil za razpis objave javnega zbiranja ponudb za najem premoženja stečajnega dolžnika v skladu z osnutkom (št. 33-45). T. d.o.o. trgovina na debelo in drobno Celje, je kot edini ponudnik s ponudbo, opremljeno z datumom 11. 6. 1999 dal ponudbo za najem premoženja R.G., v stečaju. Stečajni senat je dne 23.6.1999 (list. št. 51 a - 51 b) soglašal s predlogom stečajnega upravitelja, da se premoženje stečajnega dolžnika odda v najem firmi T. d.o.o. C. za dobo enega leta po ceni 500.000,00 SIT mesečno s pričetkom najkasneje 1. 9. 1999. Za pripravo in podpis najemne pogodbe je zadolžil stečajnega upravitelja in mu naložil, da se v najemni pogodbi opredeli tudi način ugotavljanja in priznavanja stroškov investicijskega vzdrževanja, ki se najemniku šteje v kupnino ob eventuelnem nakupu oz. povrnejo, v kolikor bo drugi kupec. Dne 2. 7. 1999 je stečajni upravitelj dal stečajnemu senatu na vpogled najemno pogodbo z obrazložitvijo, da se je usklajevala do 1. julija 1999. Stečajni senat je dne 7. 7. 1999 (list. št. 54) izrazil "sledeče pripombe k osnutku najemne pogodbe: 1. Najemno razmerje naj se prične s podpisom najemne pogodbe; 2. glede na potrebno pripravo oz. izvedbo investicijskih in adaptacijskih del, ki so potrebna za opravljanja dejavnosti oz. najema, stečajni senat soglaša s tem, da se s plačevanjem najemnine prične s 15. 11. 1999; 3. za zavarovanje plačila najemnine se predlaga ustrezna garancija banke". Pritožnik je prvostopnemu sodišču dne 26. 7. 1999 poslal obvestilo o nepodpisu najemne pogodbe z obrazložitvijo. V zadnjem odstavku navaja, da zaradi neupoštevanja njegovih zahtev ne more prevzeti odgovornosti za prekoračitev 30 dnevnega roka za podpis najemne pogodbe. Z vlogo, vloženo pri sodišču prve stopnje dne 24. 8. 1999 je pritožnik zahteval, da se mu vplačana varščina v celoti vrne. V cit. vlogi navaja, da je prejel obvestilo dolžnikovega zastopnika, da bo varščina, ki jo je nakazal za resnost ponudbe najema premoženja R. G. v stečaju zapadla v stečajno maso. Obrazloženo meni, da za takšno odločitev ni pravne podlage. Med stečajnim dolžnikom in pritožnikom - ponudnikom je torej sporno, na čigavi strani je odgovornost za nesklenitev najemne pogodbe za premoženje stečajnega dolžnika.

Stečajni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek. Prvostopno sodišče ni bilo pristojno v stečajnem postopku odločati o zahtevku pritožnika za vračilo varščine. Gre za premoženjskopravni zahtevek, o katerem se lahko odloča le v pravdnem postopku. Zaradi tega se tudi pritožnik ni poslužil prave pravne poti, ko je zahteval od stečajnega senata, da odloči o vrnitvi varščine. Po čl. 350 ZPP sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odst. 339. čl. ZPP, ki so navedene v II. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožba pritožnika ne navaja pritožbenih razlogov, iz obrazložitve pritožbe pa je smiselno zaključiti, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb ZPP iz čl. 339/II tč. 10 ZPP,s tem,ko navaja, da sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo njegovih navedb glede razlogov, zaradi katerih ni bila sklenjena najemna pogodba. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku iz čl. 339/II tč. 10 ZPP (v zv. s čl. 366 ZPP), ker je prvostopno sodišče o zadevi odločilo v nepravdnem postopku, čeprav bi o zadevi moralo biti odločeno v pravdnem postopku.

Pritožbi je bilo glede na navedeno ugoditi, ter sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (čl. 365 ZPP/III v zv. s čl. 15 ZPPSL).