Jedro

Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov o premiku goveda. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štirih dni po dogodku, s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru ne more slediti, namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku, kar izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Tožnik bi moral glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugodil zahtevku za bike do 24 – za zakol v RS, posebna premija, za število živali 8, v višini 136,50 EUR za žival, v skupnem znesku 1.092,00 EUR, v 2. točki pa zavrnil zahtevke za proizvodno vezana plačila za bike do 24 – zakol v RS, posebna premija, za 19 živali ter bike nad 24 – za zakol v RS, posebna premija, za 4 živali; ter izplačilo znižal za posebno premijo zaradi sankcij v letu 2008 za 100 %, v znesku 1.092,00 EUR; v 4. točki izreka pa odločil, da se bodo stranki v obdobju naslednjih treh let premije zaradi kršitev pri ukrepu posebna premija zmanjšale v višini 3.139,50 EUR. V obrazložitvi navaja, da odloča v ponovnem postopku. Za zahtevke iz 1. točke izreka ugotavlja, da stranka izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uredba), ter zahtevkom ugodi. Zavrne pa zahtevke, ker je bilo pri administrativni kontroli pravočasnosti priglasitve za posebno premijo ugotovljeno, da odhod živali z druge kmetije, planine, skupnega pašnika, razstave, sejma, ni bil pravočasno javljen v CRG v obveznem obdobju reje, zato se zahtevke za posebno premijo za bike in vole za 23 živali, v skladu s 138. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1782/2003, z dne 25. septembra 2003 in 1. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1009/2008 z dne 9. oktobra 2008 o spremembi Uredbe Komisije (ES), št. 1782/2003, zavrne. Zniža pa iz razloga, ker so bile nepravilnosti ugotovljene pri več kot 50 % živali, zato se vsi zahtevki za pomoči za živali za posebno premijo, v skladu z 59. členom Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004, zavrnejo. Zaradi navedenih nepravilnosti se stranki v naslednjih treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve nepravilnosti plačila pomoči znižajo do višine zneska, ki ustreza razliki med prijavljenim in ugotovljenim številom živali v skladu s 3. odstavkom 57. člena Uredbe Komisije (ES), št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri več kot 50 % živali, zato se vsi zahtevki za posebno premijo oz. ERG v skladu s 60. členom Uredbe 796/2004/ES zavrnejo. Poleg tega se bodo stranke v obdobju naslednjih treh let pomoči znižale v višini, ki je enaka razliki med ugotovljenim in prijavljenim številom živali v višini 3.139,50 EUR.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V razlogih se je strinjal s prvostopnim organom. V zadevi je bil pri 23 živalih od 31 kršen 7-dnevni rok za sporočanje podatkov v centralni register govedi (CRG). Imetnik govedi je odgovoren za točnost sporočenih podatkov službi za identifikacijo in registracijo (SIR). Glede navedb, da je prišlo do zamude pri Veterini A. d.o.o. pojasnjuje, da gre za njuno medsebojno razmerje, v katerega v okviru postopka ne more posegati. Dodaja še, da je bil pri Veterini A. d.o.o. opravljen nadzor nad izvajanjem Pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi (v nadaljevanju Pravilnik), glede nepravilnega vnašanja podatkov o odhodu in prihodu živali z in na gospodarstvo v CRG aplikacije VOLOS. Nepravilnosti pa na osnovi pregledov niso bile ugotovljene ter je bil postopek ustavljen.

Tožnik v tožbi navaja, da je predmet spora dejstvo vpisa premika 23 živali v CRG, ki mora biti opravljen v skladu z določbami Pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi (Pravilnik). Prvi odstavek 25. člena ureja način sporočanja podatkov o premikih v CRG. Imetnik lahko sam vpisuje podatke v CRG, lahko pa to opravi preko pooblaščenih organizacij, ki podatke vpišejo v CRG. Pri tem je jasno navedeno, da mora pooblaščena organizacija voditi evidenco o prejemu podatkov. Pri oddaji živali je sodeloval z Veterino A. d.o.o., veterinarsko ambulanto s koncesijo, ki izvaja tudi javno službo urejanja podatkov v CRG in ob tem sodeluje s službo za identifikacijo in registracijo živali – SIR. Veterina A. d.o.o. na podlagi dovoljenja za opravljanje javne službe lahko v imenu imetnika živali prijavlja in/ali odjavlja živali v CRG. Na podlagi 2. alinee 1. odstavka 25. člena Pravilnika je oddajal svojih 23 živali in ob tem upravičeno zaupal v pravilno in zakonito delo Veterine A. d.o.o. Kljub temu, da Pravilnik določa, da mora veterinarska organizacija voditi evidenco o prejemu podatkov, mu uradna oseba na veterinarski postaji nikoli ni izročila potrdila o oddaji kuponov, ki izkazujejo oddajo živali. Ob vsaki oddaji kuponov je vedno zahteval potrdilo, naj uradna oseba veterinarske postaje v svojo evidenco zapiše prejem kuponov vključno z datumom in uro, njemu pa o tem izda pisno potrdilo, kdaj in katere kupone je oddal, to potrdilo pa opremi z žigom in podpisom osebe, ki je kupone prejela. Glede na to, da Veterina A. d.o.o. opravlja upravne naloge javne službe na podlagi javnega pooblastila mora tudi delovati v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. ZUP v 2. odstavku 65. člena določa, da mora uradna oseba, ki sprejme vlogo v fizični obliki, na zahtevo stranke izdati pisno potrdilo in z njim potrditi sprejem dokumenta. Od veterinarja je ob vsaki oddaji kuponov za premik živali zahteval, da mu napiše in izroči potrdilo, da je pravočasno oddal dokumentacijo, kljub pozivom pa potrdila o oddaji vloge ni nikoli prejel. Za kupone so imeli na veterinarski postaji pripravljeno samo škatlo, v katero je imetnik živali lahko vrgel svoje kupone, veterinar pa jih ni nikoli ustrezno datiral. Veterina je njegovo izjavo vedno zavrnila z obrazložitvijo, da jim tega ni potrebno izdajati (odgovor veterine z dne 19. 8. 2009). Kljub temu so veterinarji kasneje začeli izdajati potrdila o dostavi kuponov. Kolikor bi Veterina A. d.o.o. opravila svoje, bi bili premiki njegovih živali pravočasno zavedeni v CRG. Svoj del obveznosti je izpolnil, saj je premike sporočil v roku 4 dni po dogodku na pooblaščeno organizacijo. Vse premike je takoj oziroma najkasneje v 4 dneh z izročitvijo kuponov sporočil Veterini A. d.o.o. Ta pa kljub obveznosti, da mora to storiti v naslednjih treh dneh, tega ni sporočila oz. je sporočila šele 28. 1. 2008. V dokumentu seznam odhodov iz gospodarstva je razvidno, da je dne 8. 1. 2008 oddal 8 živali in 8 kuponov; le za eno žival naj bi kupon oddal še isti dan, 7 živali pa po 20 dnevu in 1 žival celo po 21 dnevu. Ti podatki, ki so navedeni v CRG so napačni, saj kolikor odda več živali iz hleva isti dan, ob tem odda tudi vse kupone za živali. Pri svojem delu ni tako malomaren, da bi oddal najprej 1 kupon o oddaji živali, ostale pa skoraj 3 tedne kasneje. Za nepravilnosti Veterina A. d.o.o. ne more biti odgovoren ter opozarja na „načelo estoppel“, ki je trdno uveljavljeno v pravu EU in po katerem se stranka, ki je za nekaj odgovorna, ne more sklicevati na svojo napako, da bi drugi strani onemogočila pravico, ki bi jo sicer imela brez njene odgovornosti (sodba Upravnega sodišča I U 1546/2009). Meni, da je bilo v upravnem postopku napačno ugotovljeno dejstvo sporočanja premikov v CRG. Upravni organ na prvi stopnji je preverjal in ugotavljal le administrativne podatke, ob tem pa zanemaril dejansko stanje, ki se je dogajalo pred vpisom podatkov v CRG. Že več kot dve leti se trudi, da bi Veterina A. d.o.o. delala v skladu s Pravilnikom. Ustrezne ugotovitvene postopke je sprožil na ministrstvu in na SIR, obenem pa na Veterinarski upravi RS zahteval, da Veterina A. d.o.o. vse napačne podatke ustrezno popravi. Ugotavlja, da je organ bistveno kršil pravilo upravnega postopka, ker mu pred izdajo odločbe kot stranki postopka ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Kolikor bi mu bila ta možnost dana, bi lahko še pred izdajo negativne odločbe pojasnil dogajanje na Veterini A. d.o.o. in težave z opisovanjem podatkov v CRG. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe. Navaja še, da je Veterinarska uprava RS opravila nadzor nad izvajanjem Pravilnika glede nepravilnega vnašanja podatkov o odhodu in prihodu živali z in na gospodarstvo v CRG aplikacije VOLOS. Nepravilnosti niso bile ugotovljene, zato se je postopek s sklepom z dne 19. 5. 2010, ustavil. Kot dodaten dokaz pravilnega izvajanja Pravilnika predlaga zaslišanje uradne veterinarke B.B., ki je pri Veterini A. d.o.o. opravljala nadzor. Zaradi upoštevanja podatkov iz uradne evidence prvostopni odločbi ni mogoče očitati nezakonitosti. Tožeča stranka niti v pritožbenem postopku niti v tožbi z ničemer ne dokazuje nepravilnosti podatkov v CRG.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporen pravočasen vpis premika 23 živali v Centrali register govedi – CRG.

Drugi odstavek 18. člena Pravilnika določa, da je dolžan imetnik goved o odhodu goved iz gospodarstva obvestiti Službo za identifikacijo in registracijo živali – SIR, v skladu z določbami 25. in 26. člena Pravilnika (SIR vodi CRG). Način sporočanja podatkov ureja 25. člen Pravilnika. Imetnik goved sporoča podatke neposredno v CRG v elektronski obliki, preko pooblaščenih organizacij ali preko drugih subjektov. Rok za sporočanje podatkov določa 26. člen Pravilnika in je sedem dni od dogodka. Če pa imetnik goved sporoča podatke preko pooblaščene organizacije, v skladu z 2. točko 1. odstavka 25. člena, je dolžan podatke pooblaščeni organizaciji sporočiti najpozneje v štirih dneh po dogodku. Pooblaščena organizacija je dolžna podatek vnesti v CRG najpozneje v naslednjih treh dneh.

Iz navedene pravne podlage izhaja, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi. Prvi odstavek 27. člena Pravilnika določa, da je imetnik govedi odgovoren za točnost sporočenih podatkov SIR.

V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod živali ni bil pravočasno javljen v CRG, glede na rok določen v 26. členu Pravilnika. Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štiri dni po dogodku (1. odstavek 26. člena Pravilnika), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru, kljub dejstvu, da bi tožnik svojo pravočasnost lahko izkazal (s svojo izpovedbo oziroma izpovedbo prič), v tem postopku, ob dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločanje v izpodbijani odločbi, ne more slediti. Namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Iz te dejanske podlage je po mnenju sodišča pravilno izhajal organ, ko je odločal o tožnikovem zahtevku za posebno premijo za bike do 24 – zakol v RS. Da dejansko stanje, ki ga uveljavlja tožnik, dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi, ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku (ne more biti del ugotovljenega dejanskega stanja v primeru kot obravnavan) izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Člen 25. Pravilnika določa, da mora pooblaščena organizacija voditi evidenco o prejemu podatkov, imetnik govedi, pa je odgovoren za tožnost sporočenih podatkov SIR. Imetnik mora hraniti dokumente, ki potrjujejo točnost podatkov. V primeru, ko imetnik goved na podlagi izpisa iz CRG ugotovi, da podatki niso točni, ima pravico in dolžnost zahtevati popravek. Na zahtevo pristojnih služb mora resničnost danih podatkov dokazati (2. odstavek 27. člena Pravilnika). Tožnik bi moral torej glede na navedeno pravno podlago iz 27. člena Pravilnika, primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je izpodbijana odločitev pravilna.

Glede na navedeno se sodišče ne spušča v tožnikove odgovore o poslovanju veterinarske organizacije. Zgolj podrejeno dodaja, da se tožnik ne more sklicevati na 2. odstavek 65. člena ZUP, pač pa bi bilo pravilno ravnanje kot določa 180.a člen ZUP (v zvezi z zahtevo po izdaji potrdila od veterinarske organizacije).

V zvezi z navedenim stališčem, da je bila dejanska podlaga za odločitev razvidna iz tožnikovega zahtevka ter uradnih evidenc, sodišče zavrača ugovor o bistveni kršitvi določb postopka, ker tožniku ni bila dana možnost izjave, da bi pojasnil dogajanje. Pojasnilo v zadevi na odločitev, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, ob dejstvih, ki so razvidni iz zahteve tožnika in uradnih evidenc, ne bi imelo vpliva.

V posledici ugotovljenih nepravilnosti je organ v nadaljevanju, s 3. in 4. točko, odločil o znižanju in izključitvi pomoči za posebno premijo zaradi sankcij, na podlagi določil Uredbe 796/2004. Ker uporabi navedene pravne podlage tožnik ne ugovarja se sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev obeh organov v zvezi s 3. in 4. točko izreka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.