Jedro

Upnik, po čigar predlogu je bila dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, izvršba pa je bila doslej opravljena le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, z navajanjem, da je prejel obvestilo, da upnik pri Banki x ne posluje z žiro računom s partijo št. ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika ni verjetno izhajal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo njegov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja, se zavrne.

Izrek

Pritožbo se kot neutemeljeno z a v r n e in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog, da sodišče pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po tč. 13. čl. 354 ZPP saj obrazložitev ne vsebuje odločilnih razlogov oz. so le-ti nejasni. Sodišče ni opredelilo materialnopravne podlage, v tem primeru Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ko je predlog zavrnilo s stališčem,da v neizvedeni premičninski izvršbi ni verjetno izkazano, kar je pogoj po čl.31 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Stališče prvostopnega sodišča je napačno. Izvršba je predlagana že v začetku leta 1997, upnik še nima prav ničesar, ker tako banka, kot davčna služba v sklicevanju na različne predpise kakršnihkoli podatkov o dolžnikovem premoženju ne dajejo, sodišče ni napravilo ničesar v tem smislu, da bi se terjatev upnika realiziralo. Ne čl. 31 Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne kateri drugi člen ne omogoča sodišču, da si to določa kdaj je primeren in utemeljen trenutek za podajo predloga, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja. V konkretnem primeru prihaja v zvezi z ugotavljanjem premoženja do zapletov in ravno zaradi takšnih primerov je zakonodajalec predvidel tisto, kar je sicer zapisano v 31. čl. ZIZ. Če prvostopno sodišče meni, da je potrebno opraviti popolnoma vse aktivnosti, ki so sploh možne in dopustne po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in če bi takšno stališče veljalo, potem je čl.31 ZIZ namenjen sam sebi, ne pa iskanju možnosti,bi se postopki pri sodiščih skrajšali. Stališče prvostopenskega sodišča zagotovo ne zasleduje tendence zakonodajalca v tem primeru. Upnik pričakuje,da bo pritožbeno sodišče "v stanje energično poseglo" še zlasti zaradi tega, ker je primerov, ki so podobni obravnavanemu, veliko število. Predlaga, da se mu prizna pritožbene stroške kot nadaljnje stroške v postopku.

Pritožba ni utemeljena. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Sklep sodišča prve stopnje ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, in je primerno obrazložen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pred sodiščem prve stopnje tudi sicer ni prišlo do katere od bistvenih kršitev postopka na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (čl. 365/II v zvezi s čl. 381 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

I. odst. čl. 31 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa: "Če upnik verjetno izkaže, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva". Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v skladu s citiranim določilom zavrnilo upnikov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja. Upnik je v izvršilnem predlogu predlagal, da se mu dovoli poplačilo njegove terjatve z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika C. L. J., ki ga ima na računu pri LB na akreditivu ali podobnem računu, z rubežem dnevnega izkupička pri C. L. J. do višine izvršljive terjatve upnika oz. z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnika C. L. J., z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari dolžnika L. J.. S sklepom o izvršbi opr. št. Ig 97/00526 z dne 15.7.1997, je prvostopno sodišče dovolilo predlagano izvršbo, torej tudi glede predlaganih sredstev izvršbe. Izvršba se je doslej opravila le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, medtem ko se izvršba z ostalimi, s sklepom o izvršbi dovoljenimi sredstvi izvršbe še ni opravljala.

Upnik zgolj z navajanjem, da je prejel obvestilo, da pri B. V. dolžnik ne posluje z žiro računom s partijo ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika, kot je to navajal v vlogi z dne 1.6.1999 res ni verjetno izkazal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožbene navedbe upnika ne morejo omajati zaključkov prvostopnega sodišča. Pritožba upnika je neutemeljena, neutemeljeno pritožbo pa je bilo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (čl. 380/2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).