Jedro

Navedbe v zvezi z upnikovo nekorektnostjo v poslovanju z dolžnikom niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi imel iz tega naslova kake terjatve do upnika, enako velja za zelo nedoločne navedbe o "protiobračunih obresti". Zatrjevane dolžnikove likvidnostne težave in neprodane zaloge prav tako niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave 89.376,80 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da je upnik njemu kot mali založbi vedno plačeval z večmesečnimi zamudami, da je dolžnik zašel v likvidnostne težave, čeprav ima v skladišču za 16 milijonov neprodanih knjig, in da ugovarja tudi odmeri stroškov.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom. Navedbe v zvezi z upnikovo nekorektnostjo v poslovanju z dolžnikom niso relevanten razlog, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi imel iz tega naslova kake terjatve do upnika, enako velja za zelo nedoločne navedbe o "protiobračunih obresti". Zatrjevane dolžnikove likvidnostne težave in neprodane zaloge prav tako niso relevanten razlog, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani. Tudi dolžnikov ugovor zoper odmero izvršilnih stroškov je povsem pavšalen in neobrazložen. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik sploh izrecno ne prepreka obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in se kot tak šteje za neutemeljen.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikov ugovor na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.