Jedro

Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti, kljub temu, da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Zapuščinsko sodišče je sklenilo, da postane zapuščina pokojnega B. M. L. brez dedičev, in sicer osebni avtomobil O., last Republike Slovenije.

Republika Slovenija se proti sklepu pritožuje s predlogom za njegovo spremembo oz. preklic. Navaja, da je po zaprosilu od sodišča še pred izdajo sklepa prejela obvestilo, kje da se osebni avto nahaja in je pred pravnomočnostjo sklepa začela s pripravami za njegov prevzem, z obvestilom A. P. pa je 5. 12. 2014 ugotovila, da se avto ne nahaja tam, kjer naj bi se oz. da niti ni mogoče ugotoviti, kje se nahaja. Obstoj zapuščine tako sploh ni izkazan, neobstoječega premoženja pa ni mogoče prenesti v last kaducitetnega upravičenca, sklene pritožba.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da so se vsi znani dediči po zapustniku odpovedali dediščini, opravilo ediktalni postopek, Republiko Slovenijo obvestilo o zapuščini brez dedičev ter po tem, ko je na podlagi uradnih evidenc ugotovilo, da je bil zapustnik lastnik osebnega vozila znamke O. (letnik 2001), sklenilo, da le-ta kot zapuščina brez dedičev (bona vacantia) postane last Republike Slovenije (9. čl. Zakona o dedovanju; ZD).

Vendar zapuščinsko sodišče ni ravnalo v skladu z določbo 219. čl. ZD, po kateri je treba izdati v takem primeru tudi sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja. V tem smislu tudi ni preverjalo, kje se avtomobil nahaja – opravilo je sicer poizvedbe pri vdovi, ki pa je posredovala dve različni informaciji: 17. 9. 2012, da je vozilo pri R. L. na naslovu C., 12. 12. 2013 pa, da se nahaja v hrambi pri „A.“ P., L. 8, v T. Zapuščinsko sodišče resničnosti navedenih informacij ni preverilo, pritožnica pa v pritožbi dokazuje, da je A. P. predmetno vozilo neznano. Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti kljub temu, da ne gre za dedovanje, (1) je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. čl. ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).

Zaradi omenjenih bistvenih postopkovnih kršitev in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).

Op. št. (1): Prim. Zupančič, K.: Dedno pravo, ČZ Uradni List RS, Ljubljana 1991, str. 150.