Jedro

Oporočitelj lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i v 2., 3. in 4. točki izreka ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojni M.J. ( nepremičnine, vpisane v vl. št. 36 in v vl. št. 259, oba k.o. G. do 5/6 ter 267 delnic VHDR in 112 delnic VIIN ), katero dedujejo na podlagi oporoke zapustničini otroci, in sicer parc.št. 302/9 iz vl.št. 36 k.o. G. do 5/6 dedujejo otroci A.M., J. P., M.M., vsak do 1/34 in J.F. do 31/34, parc.št. 539/5, 281/8, 666/2, 281/2, 281/4, 335/3, 335/4, 335/5, 479/52, 482/9, 539/3, 630/1, vl. št. 36 in 259 k.o. G. do 5/6, pa A. M., J. P. in M. M., vsak do 6/30, K. Š. do 5/30 in J.F. do 7/30, obenem je pri navedenih nepremičninah odredilo vpis lastninske pravice na dediče v ugotovljenih deležih in enako pri delnicah.

Zoper sklep ( v 2.,3. in pravilno 4. tč. ) se je pritožila dedinja po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep spremeni, podrejeno, da se razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče v zvezi z uveljavljanjem nujnega deleža nujnih dedičev A.M., J. P. in M.M. ugotovilo, da so prikrajšani v njihovem nujnem deležu za 188.055,00 SIT oz. za 1/34 zapuščine in jim ta delež določilo na parc.št. 302/9 iz vl.št. 36 k.o. G.. Navaja, da sodišče ni upoštevalo dedne izjave dedinje K.Š., in sicer z obrazložitvijo, da je po 136. čl. Zakona o dedovanju (ZD) odstop dednega deleža v korist določenega dediča možen le pri zakonitem dedovanju, ne pa tudi pri dedovanju na podlagi oporoke, kar pa je po mnenju pritožnice materialnopravno napačno. Glede odstopa dednega deleža v korist sodediča ni razlike med zakonitim in oporočnim dedovanjem, zato bi sodišče moralo njen delež upoštevati v korist oporočne dedinje J.F.. Zapustnica je v oporoki izrecno odredila, da prejmejo ostali dediči dedne deleže na preostalem premoženju in ne tudi na parc.št. 302/9 (hiši z vrtom in travnikom), ker ni želela, da se hiša deli in katero je v celoti namenila oporočni dedinji J.F.. Zapustnica je torej z oporoko odredila način delitve dediščine, zaradi česar nujni dediči v skladu s 27. čl. ZD niso upravičeni do alikvotnega dela na celotni zapuščini. Ob upoštevanju oporočne volje zapustnice, sodišče ne bi smelo nujnim dedičem dodeliti deleža na hiši, temveč bi moralo redukcijo oporočnih razpolaganj opraviti pri preostalem premoženju (pri preostalem zemljišču in delnicah), oporočni dedinji pa dodeliti parc.št. 302/9 v celoti. Glede na vrednost celotne zapuščine 7.005.641,00 SIT in vrednost 5/6 parc.št. 302/9, ki jo je zapustnica z oporoko namenila dedinji - pritožnici (4.871.940,00 SIT), znaša namreč vrednost ostalega premoženja 2.133.701,00 SIT, kar zadošča za poravnavo nujnih deležev vseh treh nujnih dedičev, ki znašajo skupaj 1.641.927,00 SIT. Zato odločitev sodišča prve stopnje po mnenju pritožnice ni pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov, je pokojna M.J. maja 1991 napravila lastnoročno oporoko, s katero je stanovanjsko hišo z vrtom in travnikom (parc.št. 302/9 k.o. G.) zapustila hčeri J. F., ostalo premoženje (ostale parc.št. do deleža 5/6 v vl.št. 36 k.o. G. in v vl.št. 259 iste k.o.) pa vsem otrokom, vsakemu do 1/6. Vsi dediči so se priglasili k dedovanju po oporoki. Dediči J. P., A. M. in M. M. so uveljavljali tudi nujne deleže, kolikor so bili zanje prikrajšani oz. povedano drugače, kolikor so na podlagi oporoke prejeli manj kot znašajo njihovi nujni deleži. Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, štev. 15/76 s spremembami) ima posebne določbe o nujnem deležu. Zakon posebej ureja način izračuna nujnega deleža in pravice nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Med drugim je posebej urejen tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika. Tako je v 35. čl. določeno, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja. Toda preden lahko sodišče odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj mora izračunati nujni delež. Pravila za izračun so določena v 28. čl. ZD. Ta pravila so prisilne narave. Sodišče prve stopnje je v skladu s citiranim 28. čl. ZD ugotovilo obračunsko vrednost zapuščine ( 6.567.712.00 SIT ), in da znaša nujni delež 1/12 tj. 547.300,00 SIT, vrednost zapuščine, ki jo dobijo nujni dediči z oporoko (359.254,00 SIT) in prikrajšanje nujnega deleža (188.055,00 SIT).Teh ugotovitev prvostopenjskega sodišča pritožba ne izpodbija. Opozarja pa, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravo oporočno voljo zapustnice, da se stanovanjska hiša ne deli, zato bi moralo redukcijo oporočnih razpolaganj opraviti najprej pri preostalem premoženju (pri preostalih zemljiščih in delnicah). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno sledilo nujnim dedičem, ki so predlagali zmanjšanje oporočnega razpolaganja v korist dedinje J.F.. Moralo bi presoditi pravo oporočno voljo zapustnice ( 84.čl. ZD ) v povezavi s 27.čl. ZD, ki določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da je treba redukcijo oporočnih razpolaganj opraviti na premoženju, ki ga je zapustnica zapustila dedinji J.F., sodišče prve stopnje ni presojalo prave oporočne volje zapustnice (84. čl. ZD) in tudi ne možnosti redukcije oporočnih razpolaganj na preostalem premoženju (preostalem zemljišču in delnicah), na kar opozarja pritožba( ne gre namreč prezreti, da je v obravnavani zadevi zapustnica razpolagala z vsem premoženjem z oporoko, nujni dediči pa uveljavljajo prikrajšanje, kolikor so na podlagi oporoke prejeli manj kot znašajo njihovi nujni deleži), in kar je narekovalo pritožbenemu sodišču, da je pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer napotki izhajajo že iz doslej povedanega (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). Nobene ovire pa ne vidi pritožbeno sodišče za upoštevanje dedne izjave dedinje K.Š., glede na to, da je zapustnica zapustila preostalo premoženje vsem otrokom, vsakemu do 1/6. Ta delež je dedinja K.Š. odstopila sodedinji J.F.. Zato naj sodišče prve stopnje to utemeljeno pritožbeno navedbo upošteva pri odločanju v ponovnem postopku.