Jedro

V primeru, da se zoper obdolženca kazenski postopek ustavi zaradi smrti zasebnega tožilca in ko nihče od upravičencev iz 55. člena ZKP v roku ni izjavil, da nadaljuje postopek, stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, bremene proračun.

Izrek

Pritožbama obdolženega F.T. in vdove zasebnega tožilca, vložene po pooblaščencu, se ugodi ter se izpodbijani sklep v določbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se glasi: " Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega F.T. bremene proračun."

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi člena 277/II ZKP zoper obdolženega F.T. ustavilo kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/II in I KZ in žaljive obdolžitve po členu 171/II in I KZ. Na podlagi člena 96/III ZKP je odločilo, da so dediči zasebnega tožilca dolžni nerazdelno plačati stroške kazenskega postopka in sicer na 60.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Proti temu sklepu sta vložila pritožbi obdolženi F.T. in vdova zasebnega tožilca J.H. po pooblaščencu, oba zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Obdolženi v svoji pritožbi smiselno uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka, ker sodišče prve stopnje ni odločilo tudi o njegovih potrebnih izdatkih in predlaga dopolnitve sklepa tako, da se mu priznajo potrebni izdatki, o katerih bo sodišče odločilo kasneje s posebnim sklepom, ko bo znanan njihova višina.

Vdova zasebnega tožilca pa v svoji pritožbi, vloženi po pooblaščencu, uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga spremembo odločbe o stroških tako, da stroški kazenskega postopka skladno z določbo člena 96/I ZKP bremene proračun.

Pritožbi sta utemeljeni.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zoper obdolženega F.T. (izraz obdolženec v kazenskem postopku se po določbi člena 144 ZKP uporablja za tistega zoper katerega teče preiskava ali zoper katerega je vložena obtožnica ali zasebna tožba) ustavilo kazenski postopek, ker je zasebni tožilec J.H. med postopkom umrl, nihče od upravičencev iz 55. člena ZKP pa v roku treh mesecev ni podal predloga za nadaljevanje kazenskega postopka. Smrt zasebnega tožilca je torej preprečila nadaljno izvedbo in dokončanje tega kazenskega postopka po pravnomočni zasebni tožbi zasebnega tožilca J.H.. Zakon o kazenskem postopku v poglavju o stroških kazenskega postopka ne vsebuje določb o tem, kdo je zavezanec plačila stroškov kazenskega postopka v takšnem primeru. Zato je po oceni pritožbenega sodišča pri odločanju o stroških v takšnem primeru potrebno analogno uporabiti tiste določbe tretjega odstavka 96. člena ZKP, ki predpisujejo, da v primeru, če se kazenski postopek ustavi zaradi smrti obdolženca, stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremene proračun.

Prav imata torej oba pritožnika, da odločitev o stroških ni bila pravilna, ker je sodišče prve stopnje plačilo povprečnine naložilo dedičem zasebnega tožilca in ker ni odločilo tudi o potrebnih izdatkih obdolženca. Zato je pritožbeno sodišče obema pritožbama ugodilo ter odločitev o stroških kazenskega postopka spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. V primeru, da bo obdolženec uveljavljal povračilo potrebnih izdatkov v določeni višini, česar doslej še ni, bo sodišče prve stopnje o tem odločalo s posebnim sklepom (člen 93/II ZKP).