Jedro

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na izvedensko mnenje, to pa je, da ima udeleženec hudo psihično bolezen, neopredeljeno neorgansko psihozo z blodnjavimi vsebinami, kar pomeni, da je zdravljenje nujno potrebno. Ker ga udeleženec zavrača, poleg tega pa je do svojega zdravljenja povsem nekritičen in neuvideven, saj zatrjuje tudi, da zdravljenja ne rabi, s tem huje ogroža svoje zdravje in življenje, kar zadostuje za izrek ukrepa po 39. členu ZDZdr. Zaradi neuvidevnosti v bolezensko stanje udeleženec prave volje glede zdravljenja ni zmožen oblikovati, zato jo v njegovo korist nadomešča sodišče, saj kot je ugotovila izvedenka, mu bo zdravljenje izboljšalo psihično stanje in posledično tudi resne somatske težave. Glede na izvedenkine ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo, da je v psihiatrični bolnišnici postal verbalno agresiven, zmerjal je terapevta in mu grozil, odklanjal je kakršnokoli sodelovanje, ob tem je bil agitiran, nepredvidljiv in je bila podana neposredna nevarnost heteroagresije, je izkazano tudi, da huje ogroža zdravje in življenje drugih. Zato ne drži, da je ogrožanje hipotetično oziroma da sploh ni izkazano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Po prejemu obvestila od Univerzitetne psihiatrične klinike ... z dne 25. 3. 2022 (list. št. 1) je sodišče prve stopnje zoper udeleženca s sklepom uvedlo postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, postavilo izvedenko psihiatrične stroke in udeležencu določilo obvezno zastopanje po odvetnici A. A. (list. št. 2). Z izpodbijanim sklepom je udeleženca zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... najdalj do 18. 4. 2022. 2. Udeleženec v pritožbi, podani po odvetnici, sklep izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je ukrep pregrob, saj so ga zdravniki v psihiatrični kliniki med tokratnim zdravljenjem že odpustili na odprti oddelek, od koder bi lahko odšel, pa je ravno zaradi kritičnosti do svoje bolezni ostal, nazaj na zaprti oddelek pa so ga premestili zgolj zato, ker ni želel jemati vse terapije naenkrat. Glede RTG pljuč je zdravnikom pojasnil, da ima termin v mesecu juniju. Glede ogrožanja pa je sklep hipotetičen, saj ne pove, v čem naj bi to ogrožanje bilo, koga ogroža, ogrožanje pa sploh ni izkazano, zato bivanje v oddelku pod posebnim nadzorom prekomerno posega v njegove osebnostne pravice ter je pridržan po nepotrebnem. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

5. Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa in je ugotovilo sodišče prve stopnje, se je 37-letni udeleženec predhodno že zdravil v psihiatrični bolnišnici, tokrat pa je bil pripeljan v spremstvu policije in reševalcev, ker je v domačem okolju pod vplivom burne psihotične simptomatike huje ogrožal svoje zdravje in življenje in zdravje in življenje drugih. Na oddelku se je stanje ob terapiji izboljševalo, zato so ga premestili na odprti oddelek, vendar je ponovno postal verbalno nasilen, zmerjal je terapevta in mu grozil, odklanjal je kakršnokoli sodelovanje in napotitev na RTG pljuč, bil je agitiran, nepredvidljiv ter je obstajala nevarnost heteroagresije, zato so ga ponovno namestili na oddelek pod posebnim nadzorom. Ob pregledu in na naroku je iznašal blodnje raznovrstne vsebine, kako vplivajo nanj z mikrovalovno terapijo, z laserji, kako so ga v avtu pikale kače. Potrdil je, da je odklonil jemanje zdravil, ker jih ne rabi. Nekritičen je bil do resnih somatskih težav kakor tudi do psihičnih težav in potrebe po zdravljenju.

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v ugotovitvah izvedenke, podatkih v medicinski dokumentaciji ter izpovedbi udeleženca ob zaslišanju. Tako je izvedenka ugotovila, da je pri udeležencu ob hospitalizaciji prisotna huda psihična bolezen, to je neopredeljena neorganska psihoza. Udeleženčeva presoja realnosti je pod vplivom blodnjavih vsebin še vedno hudo motena, prav tako je pod vplivom bolezenske simptomatike še vedno hudo moteno obvladovanje njegovega ravnanja. Ugotovljeno je, da je udeleženec do svojega stanja povsem neuvideven. Zato meni, da je potrebno zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom tudi proti volji udeleženca za obdobje treh tednov, da se v tem času prilagodi in uredi antipsihotična terapija in da terapija doseže tolikšen učinek, da se bo blodnjavost ublažila vsaj do take mere, da bo sposoben sodelovati tako pri zdravljenju psihičnih težav, kot tudi pri zdravljenju resnih somatskih težav. Brez tega bo še naprej hudo ogrožal svoje zdravje, poleg tega pa je pod vplivom blodnjavih vsebin še vedno jezavo naravnan do okolice, hitro odklonilen, agitiran, verbalno nasilen ter grozi s heteroagresijo, ob tem pa je nepredvidljiv, kar pomeni, da bo še naprej hudo ogrožal tudi zdravje in življenje drugih. Izvedenka je ugotovila, da druge, milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je udeleženec do svojega stanja še vedno popolnoma nekritičen. Udeleženec je potrdil, da je terapijo odklanjal ter da je ne rabi, ugotovljeno je tudi, da je bila ob poskusni premestitvi na odprti oddelek zaradi odklanjanja terapije potrebna ponovna premestitev na zaprti oddelek.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenke in medicinskih podatkov pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji po 39. in 53. členu ZDZdr za pridržanje nasprotnega udeleženca pod posebnim nadzorom ter da ta trenutek milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče izreklo pregrob ukrep, ki preveč posega v udeleženčeve osebnostne pravice in ni res, da je bil premeščen na zaprti oddelek zgolj zato, ker ni želel jemati vse terapije naenkrat. Kot je pojasnila izvedenka, je imel terapijo razdeljeno čez ves dan. Pritožbena navedba, da bo udeleženec RTG pljuč opravil v juniju, ne more izpodbiti zgoraj navedenih zaključkov. Preostale pritožbene navedbe, da udeleženec ne ogroža sebe in drugih, pa so ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju prav tako neutemeljene. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na izvedensko mnenje, to pa je, da ima udeleženec hudo psihično bolezen, neopredeljeno neorgansko psihozo z blodnjavimi vsebinami, kar pomeni, da je zdravljenje nujno potrebno. Ker ga udeleženec zavrača, poleg tega pa je do svojega zdravljenja povsem nekritičen in neuvideven, saj zatrjuje tudi, da zdravljenja ne rabi, s tem huje ogroža svoje zdravje in življenje, kar zadostuje za izrek ukrepa po 39. členu ZDZdr. Zaradi neuvidevnosti v bolezensko stanje udeleženec prave volje glede zdravljenja ni zmožen oblikovati, zato jo v njegovo korist nadomešča sodišče, saj kot je ugotovila izvedenka, mu bo zdravljenje izboljšalo psihično stanje in posledično tudi resne somatske težave. Glede na izvedenkine ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo, da je v psihiatrični bolnišnici postal verbalno agresiven, zmerjal je terapevta in mu grozil, odklanjal je kakršnokoli sodelovanje, ob tem je bil agitiran, nepredvidljiv in je bila podana neposredna nevarnost heteroagresije, je izkazano tudi, da huje ogroža zdravje in življenje drugih. Zato ne drži, da je ogrožanje hipotetično oziroma da sploh ni izkazano.

8. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr).