Jedro

Toženka ni priložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je dala nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev znotraj roka za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Dosedanji tek postopka_

1. Sodišče prve stopnje je 30. 6. 2021 izdalo sodbo, zoper katero je toženka vložila pravočasno pritožbo. Sodišče prve stopnje je izdalo plačilni nalog, v katerem je toženko pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve tega naloga plača sodno takso v višini 255,00 EUR. Plačilni nalog je bil 3. 11. 2021 vročen pooblaščencu toženke. Iz Potrdila o odobritvi podračuna Uprave RS za javna plačila izhaja, da je toženka takso plačala 22. 11. 2021. **_Odločitev sodišča prve stopnje_**

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženke z dne 22. 10. 2021 kot prepozno zavrglo. Ugotovilo je, da je 15-dnevni rok za plačilo sodne takse začel teči 4. 11. 2021 in se iztekel 18. 11. 2021. Ker je toženka takso plačala prepozno, je sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

_**Pritožbene navedbe**_

3. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da naj bi toženka sodno takso plačala 22. 11. 2021, kar pomeni, da je bilo plačilo prepozno in ga je sodišče zavrglo. Toženka ugotavlja, da navedeno dejstvo glede roka ne drži, ker je bila sodna taksa skladna s prvim odstavkom 6.b člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) plačana preko ponudnika plačilnih sredstev v roku določenem v plačilnem nalogu in je bilo dejansko denarno nakazilo prejeto v dobro predhodnega predračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Toženka je nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dala pravočasno, znotraj roka za plačilo, kot je bil določen v plačilnem nalogu, plačilo pa je iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni predračun sodišča šele v roku tri dni po poteku roka za plačilo. Pritožba se sklicuje tudi na sklep VSL II Cp 1178/2019. _**O utemeljenosti pritožbe**_

4. Pritožba ni utemeljena.

**_Glede procesnih kršitev sodišča prve stopnje_**

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

**_Odgovori na pritožbene navedbe_**

6. Pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po preteku 15-dnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.1

7. Toženka ni priložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je dala nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev znotraj roka za plačilo sodne takse. Iz tega razloga se toženka neutemeljeno sklicuje na določbo 6.b člena ZST-1, ki določa, da razen v primeru iz drugega odstavka tega člena2 se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka.3 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Sklep VSRS II DoR 100/2018. 2 Drugi odstavek 6.b člena ZST-1 določa: "Če taksni zavezanec dostavi sodišču dokazilo o plačilu takse pred pretekom roka, določenega v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena tega zakona, se šteje, da je taksa plačana pravočasno, ne glede nato, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna tega sodišča." 3 Enako stališče izhaja tudi iz sklepa VSL II Cp 1178/2019, na katerega se sklicuje tudi pritožba.