Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če organ druge stopnje ugotovi, da bo pomanjkljivosti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja lažje odpravil organ prve stopnje, vrne zadevo temu organu v ponovno odločanje.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi in odpravila odločbo sanitarne inšpekcije z dne 19.2.1992, s katero je bilo tožniku kot predsedniku društva naloženo, da za objekt poskrbi za urejen priključek vseh odpadnih voda na kanalizacijsko omrežje, opusti in zasuje obstoječo greznico, do izvedbe priključka na javno kanalizacijo pa poskrbi za redno praznenje greznice po podjetju Snaga. V obrazložitvi navaja, da se ugotovljene pomanjkljivosti nanašajo na poslovni prostor, ki ga ima v najemu ... zato tožnik kot fizična oseba ne more biti nosilec pravic in obveznosti v tem postopku. Zato bo organ prve stopnje v ponovnem postopku moral ugotoviti, katera pravna oseba je odgovorna za odvajanje spornih odpadnih voda.
Tožnik v tožbi navaja, da bi organ prve stopnje moral najprej ugotoviti, kdo je stranka v postopku in samo proti njej bi lahko uvedel postopek. Uvedba postopka proti tožniku je šikana, ki je bila izvedena celo s sramotno prisilno privedbo tožnika. Zoper ta ukrep se je tožnik pritožil, vendar z napadeno odločbo niti s kakšnim drugim aktom o tem ni bilo odločeno. Vrnitev zadeve organu prve stopnje, "je prosula metoda v primerih takšnih kršitev človečanskih pravic, ko stvar v ponovnem postopku zaspi." Nadalje navaja, da je obrazložitev sporne odločbe sama s seboj v nasprotju in z izrekom. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter izreče za nično odločbo prve stopnje.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise. Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za ukrep sanitarnega inšpektorja, s katerim se določajo pogoji in način odvajanja odpadnih voda za objekt, ki je bil naložen tožniku kot predsedniku društva. Tožnik pravilno opozarja, da bi organ prve stopnje pred uvedbo postopka moral ugotoviti, kdo je pasivno legitimirana stranka v postopku, saj je samo njej mogoče naložiti obveznost, ki ima podlago v materialnem predpisu. Ker ta okoliščina ni bila razčiščena, je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi in odpravila sporno odločbo prve stopnje ter zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovila je, da tožnik kot fizična oseba ne more biti nosilec obveznosti v tem postopku in je organ prve stopnje opozorila, da mora dopolniti postopek in razčistiti, katera pravna oseba je glede na sklenjeno najemno pogodbo nosilec pravic in obveznosti v tem postopku. Takšno ravnanje tožene stranke ni šikanozno, kot to zmotno meni tožnik. Kadar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje (2. odstavek 242. člena ZUP). S tem, ko je odločba prve stopnje odpravljena, so odpravljene vse njene posledice in je vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred izdajo sporne odločbe. Zato z izpodbijano odločbo niso kršene tožnikove pravice.
Tožnik ne navaja, v čem naj bi v izpodbijani odločbi bilo nasprotje med izrekom in njeno obrazložitvijo in samo obrazložitvijo. Takšnega nasprotja tudi sodišče ni ugotovilo, zato tega tožbenega ugovora ni mogoče upoštevati. V ponovnem postopku pa bo organ prve stopnje v skladu z navodili tožene stranke moral ugotoviti popolno dejansko stanje tako glede pasivne legitimacije in tudi glede tega, kako so sedaj speljane sporne odpadne vode, saj je od tega odvisno, komu in kakšen ukrep bo izrečen.
Tožnik sam navaja, da z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o njegovi pritožbi proti sklepu o prisilni privedbi. Zato tudi sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov v zvezi s tem, saj v tem postopku presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe.
Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba zakonita, zato je sodišče moralo neutemeljeno tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).