Jedro

Za opravo postopka izbrisa ugaslih zastavnih pravic pri zemljiškoknjižnem sodišču je treba tudi v stečajnem postopku predhodno izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Ker ZPPSL o takšnem sklepu nima določb, je treba analogno uporabiti ustrezne določbe ZIZ.

Takšen sklep izda sodišče (stečajni senat) po uradni dolžnosti, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo. Ni torej potrebno, da bi izdajo takšnega sklepa predlagale stranke ali udeleženci postopka, npr. kupec. Morebitne predloge je zato treba šteti samo za pobude za izdajo takšnega sklepa.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

Obrazložitev

S sklepom z dne 16.8.2005 je sodišče prve stopnje predlog družbe G.G. d.d., Ljubljana, za odreditev izbrisa zastavnih pravic in realnih bremen na parcelah 308/14, 304/13, 303/20, 304/22, 304/23, 304/25, 303/21, 3030/22 (pravilno: 303/22), 3030/23 (pravilno: 303/23), 304/6, 304/11, 304/16, 304/21, 308/33 ter delu par. št. 308/27 in parc. št. 308/26, vpisanih v vl. št. 784 k.o. M., in podrejeni predlog, naj se stečajni upraviteljici naloži zagotovitev parcelacije parc. št. 308/27 in 308/26, zavrnilo kot neutemeljen.

S popravnim sklepom z dne 20.9.2005 pa je sodišče prve stopnje popravilo del besedila v obrazložitvi zgoraj povzetega sklepa.

Zoper sklep z dne 16.8.2005 sta družba G.G.d.d., Ljubljana,in upnik X BANKA,d.d., vložili pravočasni pritožbi.

Pritožnik G.G., d.d., uveljavlja vse pritožbene razloge. Graja zlasti stališče prvostopenjskega sodišča, da je bila pogodba o prodaji dela projekta Z.G. z dne 10.10.2003 sklenjena po principih, ki veljajo za prodajo pravne osebe v stečaju. Sklicuje se na 1. odst. 155. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in trdi, da je kupljeno premoženje s trenutkom plačila kupnine postalo prosto vseh zastavnih pravic in realnih bremen. Pojasnjuje razloge za podrejeni predlog. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tudi pritožnik X BANKA d.d. uveljavlja vse pritožbene razloge.

Navaja, da izkazuje pravni interes za vložitev pritožbe s tem, da mu prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nalaga določena bremena, ki se jih ni zavezal prevzeti. Te razloge graja zlasti glede nerešene plombe pod Dn. št. y. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu družbe G.G. d.d. ugodi, razen glede izbrisa hipotek X BANKE d.d., podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.

Zoper popravni sklep z dne 20.9.2005 se je izrecno pritožil samo G.G.d.d. V pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da izpodbijani sklep ni popravni sklep v smislu 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), temveč poprava obrazložitve sodbe (pravilno: sklepa), s katero se je prvostopenjsko sodišče vsebinsko opredelilo do pritožbenih navedb obeh pritožnikov zoper sklep z dne 16.8.2005. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbe so utemeljene.

Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da imata pravni interes za vložitev pritožbe oba pritožnika: G.G. d.d. kot kupec dela dolžnikovega premoženja (ne torej kot predlagatelj izbrisa zastavnih pravic in realnih bremen), X BANKA d.d. pa kot stečajni upnik (ne torej iz v njegovi pritožbi navedenih razlogov). Njun pravni interes je v tem, da se po prodaji dela projekta Z.G.postopek izvede v skladu z zakonskimi določbami (o tem podrobneje v nadaljevanju).

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.10.2003 dovolilo prodajo dela podjetja stečajnega dolžnika, in sicer del projekta Z.G, ki obsega v sklepu navedena nezazidana stavbna zemljišča in nedokončana stanovanja, kupcu G.I. d.d.(pravnemu predniku družbe G.G.d.d.), za ceno 577.566,00 EUR v tolarski protivrednosti in z neposredno pogodbo pod prodajnimi pogoji, navedenimi v osnutku pogodbe, ki je sestavni del sklepa o dovolitvi prodaje. Neposredna pogodba je bila nato sklenjena dne 10.10.2003. Potem ko je kupec plačal kupnino, bi na podlagi 1. odst.155. člena ZPPSL na prodani stvari morale praviloma prenehati vse zastavne pravice in realna bremena. Praviloma zato, ker obstaja z zakonom predvidena možnost, da - kot bo to obrazloženo pozneje - nekatere od njih tudi ostanejo. Postopek za izbris ugaslih zastavnih pravic in bremen je urejen z določbami Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Tako je v 1. odst. 96. člena ZZK-1 določeno, da se za odločanje o vpisih na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu smiselno uporabljajo določbe 89. člena tega zakona. Ta pa vsebuje med drugim naslednje določbe: - da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca (1. odstavek); - da zemljiškoknjižno sodišče, če na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo (2. odstavek, 2. točka).

Iz teh določb je razvidno, da je treba za opravo postopka pri zemljiškoknjižnem sodišču tudi v stečajnem postopku (tako kot v izvršilnem postopku) predhodno izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Ker ZPPSL o takšnem sklepu nima določb, je treba analogno uporabiti ustrezne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta v 1. odst. 192. člena določa, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno v sklepu o domiku (prim. tudi 209. člen ZIZ).

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu s takšno vsebino je torej treba izdati tudi v stečajnem postopku. Pri tem ostaja sicer odprto vprašanje, ali je pred tem treba izdati tudi sklep o domiku (o tem so v pravni teoriji različna stališča), vendar sodišče druge stopnje meni, da to vprašanje za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Nobenega dvoma pa ni, da je treba s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu najprej odrediti vpis lastninske pravice v korist kupca, nato pa odrediti še izbris vpisanih pravic in realnih bremen na prodani stvari. Pri tem pa se postavlja vprašanje, katere od teh pravic in realnih bremen morajo biti izrecno navedene v takšnem sklepu: ali tiste, ki bodo izbrisane, ali tiste, ki bodo ostale vpisane. V tem pogledu se namreč določbi 1. odst. 192. člena ZIZ in 2. točke 2. odst. 89. člena ZZK-1 med seboj razlikujeta.

Ob upoštevanju pravila, da poznejši zakon razveljavlja prejšnjega (lex posterior derogat legi priori), in ker je ZZK-1 poznejši od ZIZ, je zato treba v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu obvezno navesti samo tiste zastavne pravice (hipoteke) in realna bremena, ki bodo ostala vpisana tudi po vpisu lastninske pravice v korist kupca, saj bo izbris vseh ostalih tovrstnih pravic dovolilo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje meni, da bi takšen sklep zaradi preglednosti lahko vseboval tudi tiste pravice, ki bodo izbrisane, in takšno rešitev kot primerno priporoča.

Kot je bilo že povedano, ZPPSL o sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu nima določb in je zato treba uporabiti ustrezne določbe ZIZ. Iz teh (npr. iz 192. člena ZIZ) pa izhaja, da izda sodišče takšen sklep po uradni dolžnosti, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo. Ni torej potrebno, da bi izdajo takšnega sklepa predlagale stranke ali udeleženci postopka, npr. kupec. Morebitne predloge je zato treba šteti samo za pobude za izdajo takšnega sklepa. V zvezi s tem je treba tudi pojasniti, da ni vsaka vloga, ki je poimenovana kot "predlog", tudi v resnici takšen procesni akt, o katerem bi moralo sodišče odločiti oziroma o tem izdati odločbo (sklep). Iz vsakega predloga mora namreč izhajati potreba po pravnem varstvu. Če pa je izdaja kakšne odločbe predvidena že po uradni dolžnosti, formalen predlog ni potreben (kar seveda ne izključuje pobude za izdajo odločbe).

Tako je tudi v obravnavani zadevi, saj bi prvostopenjsko sodišče moralo izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v vsakem primeru, pa če bi to kdo to predlagal ali ne. Morebiten sklep o takšnem "predlogu" pa tudi že zaradi svoje vsebine ne more nadomestiti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Tako npr. odločitve o tem, katere zastavne pravice (hipoteke) ostanejo vpisane, ne more nadomestiti zavrnitev "predloga" za izbris posameznih zastavnih pravic (hipotek).

Iz navedenega izhaja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je o "predlogu" družbe G.G. d.d. odločilo, namesto da bi ga štelo le za pobudo za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ni uporabilo že navedenih zakonskih določb ZZK-1 in ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZPPSL oba izpodbijana sklepa razveljavilo.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje, če bodo za to izpolnjeni pogoji, po uradni dolžnosti izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v skladu z že navedenimi zakonskimi določbami.