Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali je mogoče podaljšanje ukrepov po ZPND izreči, če povzročitelj nasilja izrečenih ukrepov ni kršil, kar pomeni, da ni storil novega nasilnega dejanja.

Sodišče druge stopnje izpostavlja, da se ukrepi na podlagi ZPND izrekajo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti (prvi odstavek 22. člena ZPND), zaradi česar so lahko zgolj začasnega (ne pa trajnega) značaja, in sicer lahko trajajo največ 12 mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND). Jezikovna razlaga tretjega odstavka 19. člena ZPND ne dopušča, da bi lahko bila ista nasilna dejanja, kot so bila podlaga za izrek prvotnega ukrepa, tudi podlaga za njegovo podaljšanje, saj je zakonsko besedilo jasno - izrečeni ukrepi lahko trajajo največ 12 mesecev. Enako velja za namensko razlago navedene določbe. Ukrepi po ZPND so začasnega značaja (trajajo 12 mesecev), njihov namen je žrtvi nasilja v hitrem sumarnem postopku čimprej nuditi zaščito pred nasiljem (zato se tudi sporna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja, kot v večini ostalih sodnih postopkov). Ukrepi, ki so bili izrečeni na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena s stopnjo verjetnosti, torej ne morejo trajati v nedogled, četudi tretji odstavek 19. člena ZPND predvideva možnost podaljšanja ukrepov. Če želi žrtev doseči trajnejšo prepoved približevanja in navezovanja stikov, mora poskrbeti za sodno varstvo trajnejše narave, na primer na ta način, da vloži tožbo z zahtevkom za prenehanje kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Takšno možnost ima v bodoče na voljo tudi predlagateljica.

Po mnenju sodišča druge stopnje je pri odločanju o podaljšanju ukrepov po ZPND bistveno, ali so že izrečeni ukrepi zalegli. Že izrečeni ukrepi običajno niso zalegli, če povzročitelj nasilja ponavlja nasilna dejanja oziroma krši že izrečene ukrepe. Zgolj izjemoma, pri čemer se izjeme razlagajo ozko, je mogoče podaljšati že izrečene ukrepe, četudi jih povzročitelj nasilja ni kršil, če je na podlagi okoliščin, ki so nastale po izdaji prvotnega ukrepa, mogoče sklepati, da je žrtev še vedno ogrožena, na primer, če povzročitelj nasilja izraža namen, da se bo žrtvi maščeval in ponovil nasilna dejanja (ponovitvena nevarnost).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"I. Ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 8. 5. 2025 in 13. 5. 2025 se delno ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 287/2024 z dne 28. 4. 2025 delno spremeni tako, da se v I. točki izreka besedna zveza "nadaljnjih 12 (dvanajstih) mesecev, od 3. 5. 2025 do 3. 5. 2026" nadomesti z besedno zvezo "nadaljnjih 6 (šest) mesecev, od 3. 5. 2025 do 3. 11. 2025", v preostalem pa se ugovor zavrne.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pred sodiščem prve stopnje."

II.V preostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Udeleženca nosita vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora nasprotnega udeleženca z dne 8. in 13. 5. 2025 zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 287/2024 z dne 28. 4. 20251 (I. točka izreka) in odločilo, da stroške postopka nosi nasprotni udeleženec, o njihovi višini pa bo odločeno po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (II. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti, brez posebne opredelitve pritožbenih razlogov. Meni, da razlogi za podaljšanje prepovedi približevanja ne obstajajo več, saj je na naroku 22. 8. 2025 jasno izpovedal, da si stikov s predlagateljico ne želi, da ima sedaj novo partnerko, kateri se je v celoti posvetil in je zadeva s predlagateljico zanj zaključena, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da predlagateljici ni več pošiljal nobenih sporočil niti ni kakorkoli drugače pristopil do nje, kar pomeni, da ni kršil prepovedi približevanja. Prav tako so bile ovržene navedbe predlagateljice, da bi se naj A. A., partner njegove matere, po njegovem naročilu namerno vozil mimo prebivališča predlagateljice z namenom ustrahovanja. Četudi je od 16. 10. 2024 v priporu, to ne pomeni, da ne bi mogel pošiljati pisem predlagateljici ali jo klicati iz telefonske govorilnice, pa tega ni storil. Predlagateljica ni dokazala, da bi naj nasprotni udeleženec izvajal nasilje nad njo, temveč je navajala zgolj, da se nasprotnega udeleženca še zmeraj boji, da so jo nasilna dejanja zaznamovala, da mora srečevati nasprotnega udeleženca na sodišču in zato čuti močan strah, navedbe predlagateljice pa so pavšalne in dokazno nepodprte. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep v celoti razveljavi oziroma ga spremeni na način, da predlogu predlagateljice za podaljšanje ukrepov ne ugodi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevanih kršitev določb postopka,2 da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja. S sklepom z dne 3. 5. 2024 je bilo nasprotnemu udeležencu zaradi izvršenih nasilnih dejanj prepovedano približevati se predlagateljici in z njo vzpostavljati stik za obdobje 12 mesecev. Pred iztekom tega obdobja je predlagateljica predlagala podaljšanje tega ukrepa, čemur je sodišče prve stopnje v celoti sledilo s sklepom z dne 28. 4. 2025, zoper katerega je nasprotni udeleženec vložil pravočasen ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

8.Nosilni razlog sodišča prve stopnje je bil, da četudi predlagateljica ni uspela dokazati svojih naknadnih očitkov, da jo nasprotni udeleženec nadzira preko tretje osebe, in četudi nasprotni udeleženec predhodno izrečenih ukrepov ni kršil in se trenutno nahaja v priporu, so pogoji za podaljšanje ukrepov po ZPND potrebni zaradi resnosti preteklih groženj s smrtjo (10. točka obrazložitve), teže posledic, ki so zaradi prestanega nasilja nastale predlagateljici in ki jih čuti še danes, zaradi odnosa nasprotnega udeleženca do predlagateljice, kot ga je sodišče prve stopnje zaznalo neposredno na naroku 22. 8. 2025, upoštevaje, da je lahko pripor v kratkem času odpravljen in predlagateljici ne nudi zanesljive dolgoročne zaščite pred nadaljnjim nasiljem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica še vedno doživlja stisko in jo je strah za lastno varnost, strah jo je, da bi jo bivši partner poiskal in se ji maščeval zaradi kazenskih ovadb, ki jih je podala zoper njega, skrbelo jo je, kako bi reagirala in zaščitila svojega šestmesečnega dojenčka, doživlja nespečnost in podoživlja nasilne dogodke, vedenje, da se nasprotni udeleženec ne sme približati, pa ji daje dodaten občutek varnosti. Po drugi strani je sodišče prve stopnje ocenilo, da nasprotni udeleženec ne spreminja načina svojega razmišljanja in ni uspel dokazati svojih trditev, da ga prepoved približevanja oziroma predlagateljica ne jezi več, da želi predlagateljico pozabiti in da ji nima namena kakorkoli škodovati ali ji groziti, saj je iz njegove izpovedbe na naroku za razbrati, da predlagateljici zameri, ker ga je ovadila zaradi konoplje, zaradi česar je v priporu, saj ji je na naroku grozil z ovadbo proti njej, rekoč, "naj se kar pripravi, da tudi ona pride v ta pripor", prav tako pa ji je rekel, da bosta "zanjo poskrbela karma in vesolje", ker ga je z lažmi spravila v pripor, svojega nasilnega ravnanja pa tudi ni obžaloval, niti se ni predlagateljici za to opravičil (11. in 12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9.Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da nima in ni imel namena kakorkoli ustrahovati predlagateljico, da si je uredil življenje z novo partnerko in da s predlagateljico noče več imeti ničesar. Sodišče druge stopnje ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je na naroku 22. 8. 20253 neposredno zaznalo, kakšen je odnos nasprotnega udeleženca do nasprotne udeleženke, iz njegove izpovedbe pa izhaja, da predlagateljice ni pozabil, da ji zameri, ker ga je ovadila zaradi konoplje in ji na naroku sem grozil s kazenskimi ovadbami in s tem, da bo tudi ona prišla v zapor in da bosta zanjo poskrbela karma in vesolje (11. in 12. točka obrazložitve).
7e ta njegova izpovedba, neposredno zaznana s strani sodišča prve stopnje, ne potrjuje njegovih trditev, da nima in ni imel namena kakorkoli ustrahovati predlagateljice in da z njo noče imeti več nič.

10.Prav tako je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve razumno poklonilo vero predlagateljici, ko je izpovedovala, da se nasprotnega udeleženca še zmeraj boji, da so jo nasilna dejanja zaznamovala in da čuti močan strah pred njim. Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljena.

11.Sodišče druge stopnje tudi soglaša z naziranji sodišča prve stopnje, da okoliščina, da nasprotni udeleženec predhodno ni kršil izrečenih ukrepov, avtomatično ne pomeni, da ukrepov ni mogoče podaljšati. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je namen ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem4 v družini (1. člen ZPND), zato lahko sodišče v ta namen povzročitelju nasilja za obdobje največ 12 mesecev naloži določene ukrepe, ki so našteti v 19. členu ZPND,5 če ravnanje povzročitelja nasilja dosega dovolj visoko stopnjo intenzivnosti (načelo sorazmernosti), da ogroža žrtev (pri čemer je treba njegovo ravnanje presojati tudi objektivno).6 Pravno podlago za podaljšanje ukrepov pa predstavlja tretji odstavek 19. člena ZPND, v skladu s katerim lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen.

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali je mogoče podaljšanje ukrepov po ZPND izreči, če povzročitelj nasilja izrečenih ukrepov ni kršil, kar pomeni, da ni storil novega nasilnega dejanja. Del sodne prakse zastopa stališče, da mora biti tudi za podaljšanje ukrepov izkazano enako ravnanje, kot je potrebno za izrek prvotnega ukrepa, t.j. nasilje v družini, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND (kar pomeni, da je treba za verjetno izkazati, da je storilec ponovno izvajal nasilje oziroma kršil izrečene ukrepe), in da izrečeni ukrepi niso zalegli.7 Drugi del sodne prakse pa izpostavlja, da okoliščina, da storilec ni kršil izrečenih ukrepov, ne pomeni avtomatično, da jih ni mogoče podaljšati, temveč je podaljšanje potrebno, če se od prvega izreka ukrepov ni spremenilo nič bistvenega, zlasti če še zmeraj obstaja realna in konkretna grožnja (nevarnost), da bo žrtev izpostavljena novim nasilnim dejanjem (ponovitvena nevarnost),8 pri čemer je treba ovrednotiti ravnanje povzročitelja in položaj žrtve med izvrševanjem ukrepa, vpliv, ki so ga imela nasilna dejanja na žrtev ter verjetnost ponovitve nasilnih dejanj.9

13.Sodišče druge stopnje izpostavlja, da se ukrepi na podlagi ZPND izrekajo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti (prvi odstavek 22. člena ZPND),10 zaradi česar so lahko zgolj začasnega (ne pa trajnega) značaja, in sicer lahko trajajo največ 12 mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND).11 Jezikovna razlaga tretjega odstavka 19. člena ZPND ne dopušča, da bi lahko bila ista nasilna dejanja, kot so bila podlaga za izrek prvotnega ukrepa, tudi podlaga za njegovo podaljšanje, saj je zakonsko besedilo jasno - izrečeni ukrepi lahko trajajo največ 12 mesecev. Enako velja za namensko razlago navedene določbe. Ukrepi po ZPND so začasnega značaja (trajajo 12 mesecev), njihov namen je žrtvi nasilja v hitrem sumarnem postopku čimprej nuditi zaščito pred nasiljem (zato se tudi sporna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja, kot v večini ostalih sodnih postopkov). Ukrepi, ki so bili izrečeni na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena s stopnjo verjetnosti, torej ne morejo trajati v nedogled, četudi tretji odstavek 19. člena ZPND predvideva možnost podaljšanja ukrepov. Če želi žrtev doseči trajnejšo prepoved približevanja in navezovanja stikov, mora poskrbeti za sodno varstvo trajnejše narave,12 na primer na ta način, da vloži tožbo z zahtevkom za prenehanje kršitve osebnostnih pravic po 134. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).13 Takšno možnost ima v bodoče na voljo tudi predlagateljica.

14.Po mnenju sodišča druge stopnje je pri odločanju o podaljšanju ukrepov po ZPND bistveno, ali so že izrečeni ukrepi zalegli. Že izrečeni ukrepi običajno niso zalegli, če povzročitelj nasilja ponavlja nasilna dejanja oziroma krši že izrečene ukrepe. Zgolj izjemoma, pri čemer se izjeme razlagajo ozko, je mogoče podaljšati že izrečene ukrepe, četudi jih povzročitelj nasilja ni kršil, če je na podlagi okoliščin, ki so nastale po izdaji prvotnega ukrepa, mogoče sklepati, da je žrtev še vedno ogrožena, na primer, če povzročitelj nasilja izraža namen, da se bo žrtvi maščeval in ponovil nasilna dejanja (ponovitvena nevarnost). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.

15.Res je, da je bila nasprotnemu udeležencu s prvotnim ukrepom (z dne 3.5.2024) izrečena najvišja doba prepovedi približevanja in navezovanja stikov, to je 12 mesecev (19. člen ZPND), in res je, da v navedenem obdobju nasprotni udeleženec navedenih prepovedi ni kršil, torej niti v času, ko je še bil na prostosti (od 3. 5. 2024 do 16. 10. 2024) niti pozneje, ko je že bil v priporu (od 16.10.2024 dalje), vendar je pritrditi sodišču prve stopnje, da ponovitvena nevarnost (verjetnost ponovitve nasilnih dejanj) še vedno obstaja, kot je zaznalo sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi nasprotnega udeleženca na naroku 22. 8. 2025 (11. in 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na specifične okoliščine obravnavanega primera, ko je nasprotna udeleženka podaljšanje ukrepov predlagala v času, ko je bil njen dojenček, ki ga ima z novim partnerjem, star približno štiri mesece, glede na to, da se ga zaradi večkratnih in zelo nazornih resnih groženj s smrtjo, ki so bile podlaga za izrek prvotnega ukrepa prepovedi približevanja, še vedno močno boji, in glede na to, da izpovedba nasprotnega udeleženca na naroku 22. 8. 2025 kaže, da nasprotni udeleženec predlagateljici kazenske ovadbe, zaradi katerih je v priporu, še vedno zelo zameri, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je predlagateljica še vedno ogrožena, saj obstaja verjetnost ponovitve nasilnih dejanj, ki pa je po oceni sodišča druge stopnje nizka. Nasprotni udeleženec ukrepa prepovedi približevanja in navezovanja stikov namreč ni kršil niti v času, ko je bil na prostosti (od 3.5. 2024 do 16.10.2024) niti pozneje, ko je bil v priporu in je tam imel možnost navezovati stike s predlagateljico. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje upoštevajoč načelo sorazmernosti iz 5. člena ZPND 13 glede na stopnjo ogroženosti predlagateljice ocenilo, da je izrečeno obdobje podaljšanja prepovedi približevanja in navezovanja stikov 12 mesecev predolgo in ga je treba skrajšati na obdobje 6 mesecev.

16.Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPND), v preostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPND). Glede na delno ugoditev pritožbi oziroma ugovoru nasprotnega udeleženca in glede na to, da nasprotni udeleženec ni podal povoda za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja (izrečenih ukrepov namreč ni kršil niti ne v času, ko je še bil na prostosti, t.j. od 3.5. 2024 do 16.10.2024, niti pozneje, ko je bil v priporu in bi lahko navezoval stike s predlagateljico), je pritožbeno sodišče spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje tako, da je po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND) odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

17.Glede na to, da je nasprotni udeleženec s pritožbo delno uspel ter z ozirom na to, da ni kršil ukrepov, ki so bili izrečene s prvim sklepom maja 2024, je sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenilo, da je najprimerneje, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo ukrepe po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), ki so bili izrečeni s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru V N 287/2024 z dne 3. 5. 2024, za nadaljnjih 12 mesecev, to je od 3. 5. 2025 do 3. 5. 2026, ti ukrepi pa vključujejo prepoved namernega približevanja predlagateljici, naslovu njenega bivanja in zaposlitve ter vsakršno navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ali preko tretjih oseb, za primer kršitve teh pripovedi pa je bila izrečena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR.

2Nasprotni udeleženec v pritožbi kršitev določb postopka ne graja, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus postopkovnih kršitev, ki pa nepravilnosti ni pokazal.

3Pri odločanju o ugovoru zoper podaljšanje ukrepov po ZPND se lahko upoštevajo ne le okoliščine, ki so bile podlaga za izrek ukrepa podaljšanja prepovedi približevanja, temveč tudi okoliščine, ki nastopijo tekom ugovornega postopka vse do odločitve o ugovoru, saj so s tem zajete časovne meje pravnomočnosti sklepa o ugovoru (tako glede časovnih mej pravnomočnosti pri odločanju o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi VSL sklep IV Cp 1440/2020 z dne 21. 9. 2020).

4V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZPND predstavlja nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve.

5V skladu z navedeno določbo lahko sodišče povzročitelju družinskega nasilja zlasti:- prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;- prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;- prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec );- prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;- prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;- prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtve;- odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z 21. členom tega zakona.

6VSL sklep IV Cp 1751/2022 z dne 2. 11. 2022.

7VSL sklep IV Cp 927/2021 z dne 8. 6. 2021, VSL sklep IV Cp 927/2021 z dne 8. 6. 2021, VSL sklep IV Cp 649/2021 z dne 28. 4. 2021, III Cp 969/2023 z dne 28. 12. 2023.

8VSL sklep IV Cp 976/2021 z dne 16. 6. 2021.

9VSL sklep IV Cp 399/2023 z dne 2. 3. 2023, VSL sklep IV Cp 2127/2020 z dne 15. 12. 2020.

10Kar pomeni, da sodišče ne izvede vseh predlaganih dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno o ogroženosti žrtve.

11Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, ukrepi po ZPND dopolnjujejo že obstoječe ukrepe in jih nikakor ne nadomeščajo ali zmanjšujejo njihovega pomena (Predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) - prva obravnava - EPA 1654-IV, Poročevalec Državnega zbora z dne 27.9.2007, str. 29).

12Tomaž Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012, stran 103.

13V skladu z navedeno določbo so sodišča dolžna izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 134 Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 1, 3, 5, 19, 19/3, 22, 22/1, 22a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.