Jedro

Ob namestitvi otroka v zavod sodišče odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otroku skrbnik (drugi in tretji odstavek 184. člena DZ). Torej mora sodišče imenovati skrbnika, in sicer na podlagi četrtega odstavka 171. člena DZ. Skrbnik razpolaga z otrokovo preživnino in jo uporablja v skladu z določbami DZ o skrbništvu. Glede na to, da je nasprotna udeleženka preživninska zavezanka, ne more biti skrbnica za razpolaganje z otrokovo preživnino. Treba je postaviti skrbnika, da bo razpolagal s preživnino, ki jo bosta nakazovala nasprotna udeleženca na A. A. račun. Komu sodišče naloži, da odpre otrokov račun, predpisuje ZNP-1 v 110. členu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točki III izreka in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (to je točki I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s posebnim sklepom, ki je že pravnomočen, mld. otroka nasprotnih udeležencev A. A. z dnem 2. 9. 2019 namestilo v vzgojni zavod X., in sicer do izpolnitve osnovnošolske obveznosti, vendar največ za tri leta. Z izpodbijanim sklepom pa je na podlagi 184. člena Družinskega zakonika (DZ) odločilo o preživninski obveznosti staršev: spremenilo je sodno poravnavo, skladno s katero je moral drugi nasprotni udeleženec za preživljanje mld. A. A. plačevati 90,00 EUR mesečne preživnine prvi nasprotni udeleženki tako, da je navedeni znesek dolžan plačevati od 2. 9. 2019 dalje na osebni račun mld. A. A. (točka I izreka) in naložilo prvi nasprotni udeleženki, da tudi ona od 2. 9. 2019 dalje plačuje na otrokov račun mesečno preživnino v znesku 90,00 EUR (točka II izreka). V točki III izreka je prvo nasprotno udeleženko obvezalo, da v roku 8 dni odpre osebni račun na ime mld. A. A. in v roku dveh dni od odprtja računa o številki osebnega računa obvesti drugega nasprotnega udeleženca. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2. Pritožuje se drugi nasprotni udeleženec, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj višje sodišče razveljavi prvostopenjski sklep in zadevo vrne v novo odločanje. Čeprav se potrebe mld. A. A.od določitve preživnine s poravnavo dne 24. 10. 2018 niso spremenile, je sodišče neutemeljeno odločitev glede višine preživnine oprlo na sodno poravnavo. Ni v zadostni meri upoštevalo preživninskih zmožnosti staršev oziroma je svojo odločitev oprlo zgolj na podatke o dohodkih, ni pa napravilo vrednostne ocene o materialnih in pridobitnih zmožnostih obeh nasprotnih udeležencev. Dohodki prve nasprotne udeleženke so bistveno višji od njegovih; njegov mesečni dohodek znaša zgolj 501,00 EUR, njen dohodek pa je dejansko še enkrat višji. Glede na svoje premoženjsko stanje dosojene preživnine ne more plačevati. Sodišče sploh ni navedlo razlogov, ki bi utemeljevali porazdelitev preživninskega bremena med oba starša enako. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da nasprotni udeleženec zavaja sodišče glede tega koliko zasluži. V resnici imata oba primerljive dohodke, zato so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pritožniku naložiti nižjo preživninsko obveznost, neutemeljene. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kadar sodišče namesti otroka v zavod, mora odločiti tudi o preživninski obveznosti obeh staršev v skladu s 184. členom in drugimi določbami DZ o obveznosti preživljanja med starši in otroki (peti odstavek 175. člena DZ). Višina preživnine, ki jo mora nasprotni udeleženec plačevati za mld. A. A., je bila dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 244/2017 z dne 24. 10. 2018. Sodna poravnava je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Z izvršilnim naslovom določeno preživnino pa lahko sodišče skladno s 197. členom DZ spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Že ob sklenitvi sodne poravnave, s katero je bila določena višina preživnine, ki jo je dolžan za preživljanje mld. A. A. plačevati pritožnik, je bil A. A. v zavodu, da bi se zaradi spremembe zavoda njegove preživninske potrebe spremenile, nihče ne zatrjuje. Nasprotno, pritožnik izrecno navaja, da se niso. Tudi ne zatrjuje, da so se spremenile njegove pridobitne zmožnosti. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je še vedno dolžan prispevati enak znesek za preživljanje svojega otroka, materialnopravno pravilna, pritožbene navedbe o zmotni porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša pa irelevantne. Preživnino je sodišče na novo odmerilo le nasprotni udeleženki, ki pa se ni pritožila.1

6. Po obrazloženem je treba pritožbo nasprotnega udeleženca glede višine preživnine kot neutemeljeno zavrniti in v tem delu potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP – 1)).

7. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa je višje sodišče ugotovilo, da je materialnopravno zmotna odločitev glede odprtja računa v točki III izpodbijanega sklepa. Ob namestitvi otroka v zavod sodišče odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otroku skrbnik (drugi in tretji odstavek 184. člena DZ). Torej mora sodišče imenovati skrbnika, in sicer na podlagi četrtega odstavka 171. člena DZ. Skrbnik razpolaga z otrokovo preživnino in jo uporablja v skladu z določbami DZ o skrbništvu. Glede na to, da je nasprotna udeleženka preživninska zavezanka, ne more biti skrbnica za razpolaganje z otrokovo preživnino. Treba je postaviti skrbnika, da bo razpolagal s preživnino, ki jo bosta nakazovala nasprotna udeleženca na A. A. račun2. Komu sodišče naloži, da odpre otrokov račun, predpisuje ZNP-1 v 110. členu.

8. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo zgoraj navedenih določb, je zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP). Prvo sodišče ni ugotavljalo dejstev v zvezi s postavitvijo skrbnika, zato višje sodišče ocenjuje, da ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravice udeležencev postopka do pritožbe. Delna razveljavitev prvostopenjske odločitve tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj postopek ves čas teče kontinuirano in hitro. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in razveljavilo III. točko izreka izpodbijanega sklepa ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (355. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navodila za nadaljnji postopek so razvidna iz predhodne obrazložitve.

9. V postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Glede na to, da gre za postopek namestitve otroka v zavod zaradi zagotovitve otrokove koristi, s katerim soglašata oba nasprotna udeleženca, je pritožbeno sodišče odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

PRAVNI POUK: Zoper razveljavitveni del sklepa je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glede na navedbe v odgovoru na pritožbo gre sklepati, da se z višino preživnine, ki jo mora plačevati za mld. A. A.., strinja. 2 Pritožbeno sodišče pripominja, da je v četrtem odstavku pa 184. člen ZD določeno, da je treba del sredstev iz otrokovega računa nakazati v proračun Republike Slovenije. Zaradi zapletenosti preračunavanja, ki je potrebno v zvezi s tem, je najbolje, če sodišče v takem primeru omeji skrbnikove pravice in odloči, da to skrbnikovo nalogo opravlja Center za socialno delo (drugi odstavek 244. člena DZ); gl. komentar M. Čujoviča k 184. členu v: Komentar Družinskega zakonika, izdal Uradni list RS v Ljubljani 2019, stran 622-626.