9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki so jo vložili A. A. A. iz Ž., Helsinški monitor Slovenije za človekove pravice, Z., in Mednarodno društvo za civilni nadzor, V., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1278/2004 z dne 5. 1. 2005 z zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II K 183/2004 z dne 30. 8. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniki vlagajo ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno sodno odločbo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo Helsinškega monitorja Z. za človekove pravice in Mednarodnega društva za civilni nadzor, ker je ugotovilo, da s kaznivim dejanjem nista oškodovana in zato po tožilčevem zavrženju kazenske ovadbe ne moreta vložiti subsidiarnega obtožnega akta oz. zahteve za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Sodišče druge stopnje pa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbi obeh pritožnikov in tudi pritožbo A. A. A. kot neutemeljene.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi zatrjujejo kršitev 8., 15., 21., 22., 23., 25., 34. in 35. Ustave. Navajajo, da so vložili kazenske ovadbe zoper dve okrožni državni tožilki in vodjo kriminalistične policije, vendar so bile te neutemeljeno zavržene ob stališču, da nihče od pritožnikov ni oškodovanec. Tako stališče naj bi kot napačno zavzeli tudi obe sodišči v izpodbijanih odločitvah. Predlagajo, naj Ustavno sodišče za zagotovitev sodnega varstva pošlje zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožniki v ustavni pritožbi opisujejo, zoper koga in zakaj so podali kazensko ovadbo, in grajajo stališča sodišč, da niso oškodovanci oz. da ne morejo nastopati v korist javnega interesa. S tem pa uveljavljajo zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo prava. Z navedbami, ki po svoji vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe prava, pa glede na prvi odstavek 50. člena ZUstS ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Očitek napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe prava je v postopku pred Ustavnim sodiščem relevanten le, če hkrati pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Teh pa pritožniki v ustavni pritožbi ne izkažejo.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi se posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali so sicer podane procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer