6. 3. 2003

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Celju, na seji dne 6. marca 2003

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 17/5, 87/3, 16/2, 17/3, 87/6, 87/7, 89/2, 90/1 in 91 k.o. Ž. Ž. je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A.

1.Predlagatelj A. A. je kot pravni naslednik denacionalizacijskih upravičencev B. B., C. C. in Č. Č. pri upravnem organu vložil zahtevo za denacionalizacijo zemljišč, ki naj bi bila podržavljena z odločbo Občinske komisije za arondacijo Okrajnega ljudskega odbora Celje z dne 29. 5. 1963. Arondacijska odločba se je v 3. točki nanašala na zemljišči parc. št. 17/5 in 87/3, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 348 k.o. Ž. Ž., zemljišča parc. št. 16/2, 17/3 in 87/6, vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 349 k.o. Ž. Ž., ter na zemljišča parc. št. 90/1, 91, 87/7 in 89/2, vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 368 k.o. Ž. Ž. Upravna enota je najprej z delno odločbo z dne 16. 1. 1996 zahtevek za denacionalizacijo navedenih nepremičnin zavrnila, z dopisom št. 32100-306/92 z dne 19. 11. 1996 pa zadevo odstopila Okrajnemu sodišču v Celju. Zoper to odločbo se je vlagatelj zahteve pritožil, zoper odločitev pritožbenega organa pa vložil tožbo v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je tožbi ugodilo s sodbo št. U 1604/96 z dne 2. 6. 1999, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je v novem postopku pritožbi ugodilo, delno odločbo Upravne enote odpravilo in naložilo Upravni enoti, naj zadevo odstopi Okrajnemu sodišču. Arondacijska odločba naj bi bila namreč zgolj fiktivna, neposredna podlaga za izdajo arondacijske odločbe naj bi bila kupoprodajna pogodba z dne 31. 12. 1959.

2.Okrajno sodišče pa meni, da ni pristojno za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo, ker naj bi bilo premoženje podržavljeno s predpisi, navedenimi v 3. in 4. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), in sicer na podlagi arondacijske odločbe z dne 29. 5. 1963.

Kupoprodajni pogodbi naj ne bi bilo mogoče šteti za veljavna pravna posla. Kupoprodajno pogodbo z dne 31. 12. 1959 naj bi podpisala le ena oseba za vse prodajalce. Ta pogodba naj tudi ne bi bila overjena. Kupoprodajno pogodbo z dne 26. 10. 1959 pa naj bi podpisala le B. in Č. Č., ne pa tudi C. C., ki jo je kot zakonita zastopnica zastopala njena mati B. B. Svojega podpisa naj ne bi overila ne C. ne Č. Č. Pogodba naj tudi ne bi imela intabulacijske klavzule, plačilo pa naj bi bilo v celoti realizirano po pravnomočnosti arondacijske odločbe.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ali 5. člen ZDen.

5.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ), že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.Taka je tudi obravnavana zadeva glede nepremičnin, ki so bile predmet tako kupoprodajne pogodbe z dne 26. 10. 1959 kot tudi odločbe o arondaciji št. 46-255/63 z dne 29. 5. 1963. Iz arondacijske odločbe namreč ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Arondacijska odločba tako ni mogla biti posledica arondacijskega postopka, ki bi bil izveden po določbah TZIKZ, temveč je bil podlaga za njeno izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel. Iz listin v spisu št. N 80/96 je namreč razvidno, da je bil pravni posel sklenjen. Dejansko se v spisu nahajata dve kupoprodajni pogodbi, ena z dne 26. 10. 1959 in ena z dne 31. 12. 1959. Odločba o arondaciji se v obrazložitvi sklicuje na pogodbo z dne 31. 12. 1959. Ta pogodba sicer najverjetneje ne bi mogla pomeniti veljavnega pravnega naslova za prenos lastninske pravice, vendar to ni pomembno. Kupoprodajna pogodba, ki je pomenila pravni naslov za prenos lastninske pravice, je bila namreč sklenjena že dne 26. 10. 1959. V spisu št. N 80/96 se nahaja kopija te pogodbe (list. št. 6). Iz nje so razvidni tako podpisi in odtisi kazalcev kot tudi njihove overitve. Na koncu I. točke pogodbe pa se nahaja tudi dovoljenje kupcu za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe.

7.V obravnavani zadevi je torej šlo za pogodbeni prenos nepremičnin, ki so navedene v kupoprodajni pogodbi z dne 26. 10. 1959. Zato je glede teh nepremičnin kasneje izdana odločba o arondaciji fiktivna, služila pa naj bi le izvršitvi pogodbe o zemljiškoknjižnem vpisu.

8.Po navedenem je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Celju.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić