Jedro

Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev od sklenitve pogodbe.

Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167. člen Zakona o bančništvu.

Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča, neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis sklepa z dne 17.1.2005. Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja stečajnega dolžnika.

Izrek

s k l e n i l o :

1. Pritožbam upnikov se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 17.1.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.2005 delno v pogojih prodaje spremeni tako, da je kupec najpozneje v roku šestih mesecev po podpisu pogodbe dolžan prodajalcema nakazati znesek

200.000.000,00 SIT.

2. V preostalem delu se pritožbe zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

3. Dopolnitev pritožbe upnice V.S. z dne 4.4.2005 se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17.1.2005 odredilo prodajo terjatev stečajnega dolžnika v znesku 1.232.169.587,60 SIT s pp skupaj s terjatvami Z. z.b.o., Ljubljana - v stečaju v znesku

717.581.958,91 SIT s pp, na dan 21.5.2004 do dolžnika V.J. d.d., Jesenice - v stečaju z neposredno pogodbo s kupcem Š.s. d.o.o., Maribor, za ceno 520.000.000,00 SIT in pod pogoji, navedenimi v predlogu stečajnega upravitelja z dne 17.1.2005, ki je sestavni del tega sklepa.

S popravnim sklepom z dne 16.3.2005 pa je sodišče odpravilo neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom tako, da je prepisu sklepa priložilo predlog stečajnega upravitelja, ki je po sklepu z dne

17.1.2005 sestavni del izreka sklepa.

Zoper sklep z dne 17.1.2005 sta se pravočasno pritožila upnika N. d.o.o., Celje in G.K., slednja je svojo pritožbo dopolnila dne

11.3.2005. Po izdaji popravnega sklepa z dne 16.3.2005 pa sta pritožbo zoper ta sklep vložila upnika N. d.o.o., Celje in V.S., ki je naknadno z vlogo z dne 4.4.2005 dopolnila pritožbo. Vsi pritožniki so predlagali razveljavitev izpodbijanih sklepov.

Pritožbe so delno utemeljene.

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 17.1.2005 odredilo prodajo terjatev stečajnih dolžnikov H. Ljubljana - v stečaju in Z. z.b.o., Ljubljana - v stečaju z neposredno pogodbo kupcu Š.s. d.o.o., Maribor, za ceno 520.000.000,00 SIT, pod pogoji, navedenimi v predlogu stečajnega upravitelja z dne 17.1.2005, ki je sestavni del sklepa. Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa pogodbe znesek 268.000.000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih.

Navedena določba o skrajnem roku plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev od sklenitve pogodbe. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL izpodbijani sklep spremenilo tako, da je določilo skrajni rok za plačilo zadnjega obroka kupnine rok šestih mesecev od sklenitve pogodbe, kot je to razvidno iz 1. točke dispozitiva tega sklepa.

V preostalem delu pritožbe upnikov niso utemeljene.

O pritožbi upnika N. d.o.o. Celje: Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izreku izpodbijanega sklepa niso navedeni vsi elementi prodajne pogodbe iz 1. do 7. točke 1. odst. 152. člena ZPPSL, saj je sodišče v sklepu določilo le prodajno ceno, predlog stečajnega upravitelja pa ne more biti sestavni del izreka sklepa, ker ga sodišče ne podpiše. Tako stališče je zmotno. S tem, ko je sodišče v izrek sklepa povzelo predlog stečajnega upravitelja, katerega del je tudi osnutek pogodbe z natančno opredeljenimi pogoji prodaje, je sodišče sledilo predlogu stečajnega upravitelja in akceptiralo predlagane pogoje prodaje, ki so sestavni del izreka sklepa. Sodišče je s tem odločilo o pogojih prodaje in izpodbijani sklep tudi podpisalo. Osnutek pogodbe pa vsebuje tudi vse pogoje prodaje iz 1. do 7. točke 1. odst. 152. člena ZPPSL in sicer način prodaje (1. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL) je razviden že iz izpodbijanega sklepa -to je z neposredno pogodbo, prodajno ceno (2. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL), ki je prav tako razvidna že iz izreka izpodbijanega sklepa - 520.000.000,00 SIT, rok, v katerem mora kupec plačati kupnino, določen v točki 2.2. osnutka pogodbe (3. točka

1. odst. 152. člena ZPPSL) in sicer 52.000.000,00 SIT ob podpisu pogodbe, 268.000.000,00 SIT v 30-ih dneh od podpisa pogodbe in

200.000.000,00 SIT v 12-ih mesecih po podpisu pogodbe, znesek varščine in način zagotovitve varščine (4. in 5. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL) v točki 2.2.1. osnutka pogodbe in sicer 52.000.000,00 SIT ob podpisu pogodbe z nakazilom, način zavarovanja kupnine in rok za zagotovitev zavarovanja (6. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL) v točki 2.5. osnutka pogodbe - z izročitvijo nepreklicne bančne garancije "na prvi poziv" v roku 48 ur po podpisu pogodbe in pogoje za izročitev oziroma prenos prodane pravice (7. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL) v 2.6. točki in 2.11. točki osnutka pogodbe - prenos terjatev na kupca z dnem plačila celotne kupnine oziroma z dnem izročitve bančne garancije in pod pogojem, da je vplačana varščina in v roku 48-ih ur od plačila celotne kupnine z izročitvijo listine, ki bo kupcu omogočala prevzem pri notarju Bojanu Podgoršku deponiranih 970 obveznic dolžnika.

Tako se pokaže, da ima izpodbijani sklep vse obvezne sestavine iz 1. odst. 152. člena ZPPSL. In ker so bili vsi pogoji prodaje razvidni že iz izreka izpodbijanega sklepa, tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je tenor sklepa pomanjkljiv. Izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, zato ni podana.

Pritožnik pa je v pritožbi navedel, da je bil sklep objavljen na oglasni deski Okrožnega sodišča v Ljubljani brez predloga stečajnega upravitelja za prodajo z dne 17.1.2005. Pritožbeno sodišče ja zato prvostopenjsko sodišče pozvalo k pojasnilu, ali je bil izpodbijani sklep nabit na oglasno desko skupaj s predlogom stečajnega upravitelja, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so resnične pritožbene trditve o nenabitju predloga stečajnega upravitelja na oglasno desko sodišča, je neskladnost prepisa sklepa (prvotno nabitega na oglasno desko) z izvirnikom odpravilo tako, da je skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL popravljen prepis sklepa ponovno dne

16.3.2005 nabilo na oglasno desko sodišča. S tem je bila navedena očitana kršitev odpravljena.

Pritožnik pa po presoji pritožbenega sodišča tudi neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da prodaja ni bila izpeljana v celoti v korist upnikov, saj je bil eden od interesentov za nakup tudi R. d.d., ki se je na dražbo dne 24.9.2004 prijavila z vplačilom varščine, pa k dražbi nato ni pristopila. S pogajanjem med obema zainteresiranima kupcema, ponovno dražbo ali zbiranjem ponudb pa bi se lahko iztržilo za prodajane terjatve več, saj je R. d.d. dne

24.1.2005 ponudila ceno 650.000.000,00 SIT. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila s sklepom stečajnega senata že odrejena javna dražba za prodajo predmetnih terjatev za izklicno ceno 419.666.000,00 SIT (red.

št. 95). Kljub temu, da je R. d.d. tedaj vplačala varščino za sodelovanje na javni dražbi, k sami dražbi ni pristopila. Njeno pojasnilo v ponudbi z dne 24.1.2005, zakaj je tako ravnala na javni dražbi in sicer, da je po informaciji stečajnega upravitelja upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom V.J. d.d. na naroku za preizkus terjatve prerekal, ni prepričljivo. Stečajni upravitelj je namreč v odgovoru na pritožbo zanikal, da bi tedaj dal tako informacijo in je tudi ni mogel dati, ker je bil narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku zoper V.J. d.d. šele 1.10.2004, torej po razpisani dražbi.

Ker R. d.d., kot edini resni potencialni kupec (z vplačilom varščine) ni pristopila k dražbi niti za izklicno ceno 419.666.000,00 SIT, za katero bi lahko tedaj kupila prodajane terjatve, ni bilo pričakovati, da je za terjatve pripravljena ponuditi višjo kupnino, zlasti še glede na to, da se kasneje tekom stečajnega postopka ni več pojavljala kot interesent za nakup terjatev za morebitno drugačno in celo višjo kupnino. Ker v spisu ni sledi, da bi se pojavljali še drugi interesenti za nakup in ker je očitno tudi upniški odbor ocenil, da R. d.d. ni več šteti kot resnega ponudnika, saj se kljub nakazanim možnostim stečajnega upravitelja upniškemu odboru (red. št. 106) po prejemu ponudbe, da se lahko odloči bodisi za sklenitev neposredne pogodbe, ali za prodajo na javni dražbi "morda se pojavi tudi zadnji dražitelj, ki je odstopil", upniški odbor ni odločil za kakšen drug način prodaje ali celo za neprodajo terjatev, pač pa je izrecno navedel, da ne zavrača možnosti prodaje terjatev ponudniku za nakup po najugodnejši predlagani varianti za kupnino 520.000.000,00 SIT, kar izhaja iz zapisnika upniškega odbora z dne 14.1.2005 (red.

št. 116). Nobenega predloga upniškega odbora tudi ni bilo, naj stečajni upravitelj v pogajanja vključi tudi R. d.d. kot možnega kupca. Na podlagi navedenih stališč upniškega odbora ter dotedanjih poskusov unovčevanja predmetnih terjatev zato tudi stačajni senat ni imel razloga za sklepanje, da bi se terjatve lahko ugodneje prodale z drugačnim načinom prodaje in za višjo ceno. Nenazadnje je tudi Radenska d.d. svojo ponudbo za nakup terjatev za ceno 650.000.000,00 SIT podala šele dne 24.1.2005 (red. št. 123) po izdaji izpodbijanega sklepa in kot je razvidno iz poročila stečajnega upravitelja (red.

št. 120), tudi po plačilu celotne kupnine kupca dne 20.1.2005. Navedeni upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne 16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167. člen Zakona o bančništvu.

Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča, neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis sklepa z dne 17.1.2005. Pritožbeno sodišče zato navedenega pritožbenega očitka ni presojalo, ker je z njegovim uveljavljanjem pritožnik že prekludiran.

O pritožbi upnice G.K.: Upnica v pritožbi navaja, da je sklenjena pogodba s kupcem terjatev Š.s. Maribor za upnike škodljiva, ker ne vsebuje določila oziroma zahteve obeh upniških odborov, da mora biti v pogodbo vnesena klavzula o 72% soudeležbi pri eventuelnem izplenu iz tožbe V. J. proti državi. Z navedenim pritožbenim očitkom upnica izpodbija sklenjeno prodajno pogodbo, ki pa ni predmet pritožbenega preizkusa v tem postopku. V kolikor pa meni, da bi moralo sodišče že v pogojih prodaje s sklepom opredeliti pogoj za sklenitev pogodbe, da bodo upniki v tem stečajnem postopku participirali pri eventuelnem izplenu tožbe tožnika V.J. d.d. - v stečaju zoper državo, pa tak pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče bi s tem zainteresiranemu kupcu postavilo nemogoč pogoj. Morebiten izplen po tožbi V.J. d.d. - v stečaju zoper državo bo postal del stečajne mase stečajnega dolžnika V.J. d.d., iz katere se najprej izloči znesek, potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka (158. člen ZPPSL), iz preostalih sredstev pa se poplačajo upniki s priviligiranimi terjatvami (160. člen ZPPSL), ostali upniki pa sorazmerno. Kupec torej takega pogoja glede na določila ZPPSL nikakor ne bi mogel izpolniti, tak pogoj pa je tudi nedopusten, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi - to je zgoraj citiranimi določili ZPPSL (primerjaj 60. člen OZ).

Neupoštevni pa so pritožbeni očitki pritožnice, podani šele v dopolnitvi pritožbe, vložene dne 11.3.2005, torej že po preteku pritožbenega roka zoper sklep z dne 17.1.2005. Kot je bilo že zgoraj obrazloženo ob presoji pritožbe upnika N. d.o.o., Celje je bil sklep z dne 17.1.2005 glede odločitve o načinu prodaje terjatev stečajnega dolžnika in prodajni ceni že vročen upnikom z nabitjem na oglasno desko sodišča. Kot izhaja iz tega sklepa (red. št. 117), je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča 18.1.2005, torej je 8-dnevni pritožbeni rok potekel dne 26.1.2005. Pritožnica bi torej v dopolnitvi pritožbe navedene očitke postopkovnih kršitev, ker stečajni senat ni pridobil mnenja Banke Slovenije o predlagani prodaji pred izdajo sklepa o prodaji, ker ni postopal v skladu s 149. členom ZPPSL in skušal prodati terjatve na javni dražbi, morala uveljavljati že v pravočasni pritožbi zoper sklep, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča dne 18.1.2005. Njenih pritožbenih navedb iz dopolnitve pritožbe zato pritožbeno sodišče kot prepoznih ni smelo presojati. Neupoštevno je tudi pritožbeno pojasnilo, da ji te postopkovne kršitve ob vložitvi pritožbe z dne 24.1.2005 niso bile znane. Po 3. odst. 11. člena ZPPSL namreč v stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Pritožbeni očitek, da je bila pogodba o prodaji terjatev podpisana že 20.1.2005, še preden je sklep stečajnega senata o odreditvi prodaje postal pravnomočen, pa presega okvir odločanja pritožbenega sodišča o pritožbi zoper sklep o odreditvi prodaje terjatev stečajnega dolžnika. Sklepanje pogodbe o prodaji namreč šele sledi sklepu stečajnega senata o odreditvi prodaje. Sicer pa v stečajnem postopku po določbi 5. odst. 13. člena ZPPSL pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

O pritožbi upnice V.S.: To pritožbo je upnica vložila šele 23.3.2005. Njena pritožba je bila torej pravočasna le zoper tisti del izpodbijanega sklepa z dne

17.1.2005, ki ni bil nabit na oglasno desko sodišča dne 18.1.2005, torej zoper tisti del predloga stečajnega upravitelja, iz katerega izhajajo drugi pogoji prodaje, ne pa način prodaje in prodajna cena.

Popravljen prepis sklepa z dne 17.1.2005, ki ni bil skladen z izvirnikom, je sodišče nabilo na oglasno desko sodišča dne 16.3.2005. In le zoper tisti del sklepa z dne 17.1.2005, ki je bil popravljen, je upnica vložila pravočasno pritožbo (3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zoper del izreka sklepa z dne 17.1.2005, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča 18.1.2005, to pa je glede načina prodaje in prodajne cene, bi torej upnica morala vložiti pritožbo do izteka pritožbenega roka dne 26.1.2005. Tako se pokaže, da njenih pritožbenih očitkov postopkovnih kršitev, podanih šele v pritožbi dne 23.3.2005, kot prepoznih pritožbeno sodišče ni smelo presojati. Gre za očitke, da pri prodaji ni bila upoštevana določba

149. člena ZPPSL in torej vsi očitki v zvezi z odrejenim načinom prodaje z neposredno pogodbo in oškodovanjem upnikov zaradi takega načina prodaje, o prodajni ceni, ker sodišče vrednosti terjatev ni dalo oceniti po sodnih izvedencih ter o nepridobitvi mnenja upniškega odbora in mnenja Banke Slovenije glede prodaje premoženja stečajnega dolžnika.

Pritožnica pa utemeljeno opozarja na nedoslednost popravnega sklepa z dne 16.3.2005, ki v obrazložitvi navaja, da se s tem popravnim sklepom nadomešča prepis sklepa z dne 17.1.2005, opr. št. 202/2002. Vendar po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, kateri prepis sklepa se s popravljenim sklepom nadomešča, to pa je prepis sklepa z dne

17.1.2005, izdan v tem stečajnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. St 224/2002. Evidentno je torej, da gre za očitno pisno pomoto, ki pa jo skladno s 1. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL predsednica stečajnega senata lahko kadarkoli (tudi po pravnomočnosti sklepa) popravi. Glede na očitno pisno pomoto pa je neutemeljen pritožbeni očitek o zavajajočem sklepu, saj kot rečeno, ni dvoma, kateri prepis sklepa se z izpodbijanim popravnim sklepom nadomešča. Na drugačno presojo popravnega sklepa z dne 16.3.2005 ne more vplivati niti dejstvo, da je stečajni dolžnik v tem stečajnem postopku v izpodbijanem sklepu naveden šele na drugem mestu, na prvem mestu pa stečajni dolžnik Z. z.b.o., saj se z izpodbijanim sklepom z dne 17.1.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.2005 odreja prodaja terjatev obeh stečajnih dolžnikov v paketu.

Glede pritožbenega očitka, da v pogoje prodaje prvostopenjsko sodišče ni vključilo zahteve upniškega odbora, da bodo H. oziroma njeni upniki udeleženi pri morebitnem izplenu po tožbi V.J. d.d. proti Republiki Sloveniji in glede očitka sklenitve pogodbe pred pravnomočnostjo sklepa o odreditvi prodaje, pa se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že pri reševanju pritožbe upnice G.K. Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja stečajnega dolžnika.

Pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi nedorečenost prodajnih pogojev, ker v izpodbijanem sklepu ni določil detaljnih pogojev za prenos prodane pravice skladno s 7. točko 1. odst. 152. člena ZPPSL.

Pri prodaji terjatev gre namreč za terjatve, ki so zavarovane s prinosniškimi obveznicami V.J., zato bi moral izpodbijani sklep opredeliti tudi način in rok izročitve omenjenih obveznic v nominalnem znesku 970.000.000,00 SIT. Toda pritožnica je očitno spregledala, da je v točki 2.11. osnutka pogodbe, ki je sestavni del izreka sklepa, opredeljen način in rok izročitve 970 obvenic stečajnega dolžnika kupcu. Nedorečenosti izpodbijanega sklepa o prodaji torej ni in zato tudi ne očitane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Ker so se torej izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi v preostalem delu (ki se ne nanaša na ugoditev pritožbam s spremembo izpodbijanega sklepa) izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo ob uradnem preizkusu izpodbijanih sklepov drugih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), je neutemeljene pritožbe zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne

17.1.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.2005 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Pritožbeno sodišče pa je dne 5.4.2005 prejelo tudi dopolnitev pritožbe upnice V.S. z dne 4.4.2005. Ker je pritožbeni rok zoper sklep z dne 17.1.2005 iztekel 26.1.2005, pritožbeni rok zoper popravni sklep pa dne 24.3.2005, je pritožbeno sodišče navedeno upničino dopolnitev pritožbe na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL kot prepozno zavrglo, ne da bi jo meritorno obravnavalo.