Jedro

Za iztek roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti se po analogiji uporablja tretji odstavek 62. člena OZ, po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik

Izrek

Pritožba drugega in tretjega toženca se zavrže. Pritožba prvega toženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da je prvi toženec motil mirno posest tožnikov na nepremičninah ID znak AA-1, posamezni del številka 1 v stavbi AA k. o. x, ID znak AA-2, posamezni del številka 2 v stavbi AA k. o. x, ID znak AA -3, posamezni del številka 3 v stavbi AA k. o. x, kar v naravi predstavlja tri stanovanja v stavbi na naslovu G., tako da je onemogočil dostop tožnikom do navedenih nepremičnin (I. točka izreka), (2) da je prvi toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje tako, da na vhodna vrata v stanovanjsko stavbo na naslovu G., ponovno namesti dotedanjo ključavnico, kot je bilo pred motilnim dejanjem (II. točka izreka), (3) da se prvemu tožencu prepove, da z dejanji, opredeljenimi v I. in II. točki, ali s podobnimi dejanji posega v posest tožnikov na na navedeni stanovanjski stavbi (III. točka izreka), (4) da se zavrne tožbeni zahtevek zoper drugega in tretjega toženca (IV. točka izreka) in (5) glede na uspeh v pravdi odločilo o stroških postopka (V. In VI. točka).

Toženci v pritožbi zoper navedeni sklep (I., II. III., V. in VI. točka) uveljavljajo vse pritožbene razloge. Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Stališče izpodbijane sklepa, da je bila tožba vložena pravočasno, ker se v primeru, ko zadnji dan roka pade na nedeljo, rok izteče naslednji delovni dan, je zmotno. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je materialni prekluzivni rok. Ker se določba četrtega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katero se sklicuje izpodbijani sklep, nanaša le na procesne roke, za rok za vložitev tožbe v obravnavanem primeru ne velja (tako tudi sklep VSL II Cpg 371/2011 z dne 19. 7. 2011). Glede na to bi moralo sodišče tožbo zavreči oziroma tožbeni zahtevek zavrniti. Poleg tega je dokazni postopek pokazal, da motilnega dejanja ni storil prvi toženec, ampak njegov najemnik.

Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

Pritožba drugega in tretjega toženca ni dovoljena. Pritožba prvega toženca ni utemeljena.

O pritožbi drugega in tretjega toženca Za dovoljenost pritožbe mora biti podan pritožnikov pravni interes (343. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). To pomeni, da mora ugoditev pritožbi prinesti pritožniku konkretno in neposredno pravno korist. V izpodbijanem delu sklepa je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku v razmerju do prvega toženca ter njemu naloženo, naj povrne stroške tožniku, tožniku pa, naj povrne stroške drugemu in tretjemu tožencu. Pritožnika nimata pravnega interesa za spremembo odločitve o ugoditvi zahtevku, ker se nanaša na razmerje med tožnikom in prvim tožencem, za spremembo odločitve o stroških postopka pa iz razloga, ker je v njuno korist, napačnosti odločitve (premalo priznanih stroškov) pa ne zatrjujeta.

Ker ni podan pravni interes drugega in tretjega toženca za odločanje o pritožbi, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi prvega toženca Po utrjenem stališču sodne prakse je rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti po 32. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) materialni prekluzivni rok,(1) določba četrtega odstavka 111. člena ZPP pa se nanaša le na procesne prekluzivne roke.(2) Ne glede na to je stališče izpodbijanega sklepa, da se rok za vložitev tožbe ni iztekel v nedeljo, 9. 9. 2012, ampak v ponedeljek, 10. 9. 2012, in da je bila zato tožba vložena pravočasno, pravilno.

Sporno stališče temelji na analogni uporabi tretjega odstavka 62. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela,(3) za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Smisel določbe je v varovanju počitka ob nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dneh, izhaja pa iz splošno uveljavljenega petdnevnega tedenskega delovnika.

Ni razlogov, ki bi utemeljevali različen tek rokov na področju obligacijskega in stvarnega prava. Sodna praksa je enako stališče zavzela tudi na podlagi prej veljavnih določb Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Zakona o obligacijskih razmerjih, katerih področji urejanja sta primerljivi sedanjima SPZ in OZ in ki na enak način urejata tudi rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti in tek rokov.(4) Neprepričljiv je pritožbeni argument, da ob takem stališču (kot je zavzeto v izpodbijanem sklepu), ni potrebe po razlikovanju med materialnimi in procesnimi roki. Spregleda, da so materialni roki, povezani z obligacijskopravnimi razmerji, izrecno urejeni drugače. Poleg tega komentar ZPP, na katerega se sklicuje s tem v zvezi, zavzema stališče, da za materialne roke ne prideta v poštev podaljšanje roka in vrnitev v prejšnje stanje, nič pa ni navedeno o izteku materialnih rokov.(5) Sklicevanje na drugačno odločitev pritožbenega sodišča (sklep VSL II Cpg 371/2011) prav tako ne more utemeljiti nasprotne razlage. Gre za eno drugačno odločitev, kar ne pomeni ustaljene sodne prakse. Odločitev se nanaša na tek rokov po zakonu, ki ureja stečajni postopek, in se ne opredeli glede smiselne uporabe OZ v teh postopkih.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da prvi toženec ni pasivno legitimiran v sporu. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je za motilno ravnanje odgovoren on, ker je odklonil vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma prepovedal najemniku, da bi tožnikom izročil kodo za odpiranje vrat. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo prvega toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o zavrnitvi predloga tožencev za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrženju oziroma zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) Tako npr. sklepi VSL I Cp 4185/2009 z dne 17. 2. 2010, VSL I Cp 2481/2010 z dne 20. 10. 2010, VSL I Cp 2454/2011 z dne 1. 2. 2012 in VSC Cp 490/2012 z dne 8. 11. 2012. (2) Tako npr. sklepa VSL I Cpg 624/2011 z dne 21. 6. 2011 in II Cpg 371/2011 z dne 20. 7. 2011. (3) Ker za tožence ni sporno, da med te dneve sodi nedelja, nadaljnja utemeljitev ni potrebna. Sicer je to stališče podrobneje obrazloženo v sklepu VSL I Cpg 624/2011 z dne 21. 6. 2011. (4) Sklep VSL II Cp 457/1994 z dne 30. 11. 1994. (5) Galič, v: Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana, 2005, str. 453-454.