Jedro

ZPIZ-2 v prvem odstavku 171. člena določa, da sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je odločbo tožene stranke z dne 28. 4. 2014 prejela dne 6. 5. 2014. Kot prava neuka stranka se je zglasila na Fondu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Srbske - Območna enota A., kjer ji je bilo svetovano, da naj ne vloži pritožbo zoper prej omenjeno odločbo, saj bo v novem postopku pri omenjenem fondu (z združitvijo pokojninske dobe iz Slovenije in pokojninske dobe iz BIH) uveljavljala zahtevano pravico iz Slovenije. Zaradi tega je v BIH vložila nov zahtevek. Odločbo omenjenega fonda z dne 20. 5. 2014 je brez uspeha izpodbijala v upravnem postopku, omenjeno je torej razlog, zakaj je zamudila vložiti tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 4. 2014. Sodišču pa predlaga, da upošteva njeno tožbo in odloči o njenih pravicah iz pokojninskega zavarovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 4. 2014. Navedena odločba je bila tožnici vročena 6. 5. 2014. Tožba pa je bila na sodišču vložena 31. 10. 2014 (tega dne je bila priporočeno oddana na pošto).

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) v prvem odstavku 171. člena določa, da sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.

Ker je tožnica tožbo nedvomno vložila po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka, pritožbeno sodišče enako kot pred njim sodišče prve stopnje ugotavlja, da je zamudila z zakonom določen rok za vložitev tožbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo kot prepozno vloženo zavrglo. V navedenem členu je namreč določeno, da po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno.

Razlogi, na katere se sklicuje tožnica na samo odločitev nimajo nobenega vpliva. Tožnica je bila pravilno v pravnem pouku dokončne odločbe poučena, kje in v katerem roku mora vložiti tožbo. S tem, ko je zamudila ta rok, je dokončna odločba postala tudi pravnomočna, s tem pa ni izpolnjena osnovna procesna predpostavka, na podlagi katere bi lahko sodišče meritorno presojalo odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 4. 2014. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.