Jedro

Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 210,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v plačilnem nalogu, ki ga bo poslal prekrškovni organ.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in plačilni nalog (PN) Postaje prometne policije Celje, št. 5001192845812 z dne 30. 5. 2021 po uradni dolžnosti spremenilo v delu, ki se nanaša na pravno kvalifikacijo prekrška tako, da je storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP (I. točka izreka), v preostalem delu je storilčevo ZSV zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da se sodna taksa ne določi, je pa storilec dolžan plačati stroške postopka v znesku 5,67 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in predpisa, ki določa prekršek po 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi ter ustavitev postopka o prekršku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Storilec je bil s PN z dne 30. 5. 2021 spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, ker je dne 30. 5. 2021 ob 01.12 uri vozil osebni avtomobil, pri tem pa je imel v organizmu najmanj 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Izrečena mu je bila globa 900 EUR ter 16 kazenskih točk (KT).

5. Po (sedaj veljavni) določbi 3. točke četrtega odstavka 105. člena ZPrCP se voznika motornega vozila, kaznuje z globo 900 EUR, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku se izreče tudi 16 kazenskih točk. 6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je prebralo listinske dokaze (med drugim zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti) ter zaslišalo policista A. A. in B. B., storilca pa ni zaslišalo, ker na zaslišanje za podajo zagovora kljub izkazanemu vabilu ni prišel in se ni opravičil, ocenilo izvedene dokaze ter zanesljivo ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je storilcu storitev očitanega mu prekrška vožnje pod vplivom alkohola v celoti dokazana.

7. Iz 13. in 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je preizkus alkoholiziranosti storilca bil opravljen z elektronskim alkotestom, ki je po pravilno opravljenem preizkusu pokazal rezultat 0,57 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance pomeni, da je imel v organizmu najmanj 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ter da iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izhaja, da se je storilec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP. Tako stališče jasno izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (glej npr. sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 34/2015), zaradi česar so kljub načeloma pravilni ugotovitvi, da ni bila izvedena meritev koncentracije alkohola z merilno napravo, neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodba nezakonita zato, ker nima predložene ugotovljene koncentracije miligrama alkohola v izdihanem zraku z uporabo ustreznega tehničnega sredstva ali naprave. Ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je storilec z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola strinjal ter zapisnik brez pripomb podpisal, pa je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da bi storilcu koncentracija alkohola v organizmu morala biti ugotovljena z uporabo etilometra, saj se skladno z določbo drugega odstavka 107. člena ZPrCP odredi preizkus z etilometrom oziroma strokovni pregled le, v kolikor udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, v katerih pritožnik problematizira dokazno vrednost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti oziroma zatrjuje, da zapisnik, na katerega se opira izpodbijana sodba ne predstavlja javne listine. Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je jasno in nedvoumno zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP, kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Postopek preizkusa z elektronskim alkotestom pa še ni postopek o prekršku. Gre za postopek, ki je predpisan v 107. členu ZPrCP in ga izvajajo policisti v okviru izvrševanja svojih pooblastil, v katerem se preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa in v katerem so glede na zakonske določbe vozniki dolžni sodelovati. Pri tem postopku pa se smiselno uporabljajo določbe ZUP, ki v 80. členu predpisuje, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Ker torej ne gre za zapisnik, ki bi bil sestavljen v okviru postopka o prekršku, temveč v predhodni fazi, ki se vodi po določbah ZPrCP in ob smiselni uporabi ZUP, pa tudi niso potrebni nobeni pravni pouki o pravicah obdolženca pred podajo izjave. Smiselni pritožbeni očitki o kršitvi določil Evropske konvencije o človekovih pravicah so vsled zgoraj obrazloženemu neutemeljeni.

8. Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilcu na zakonit način dokazani vsi objektivni zakonski znaki prekrška vožnje pod vplivom alkohola, je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno očitalo ravnanje z eventualnim naklepom, saj tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da je obdolženec s tem, ko se je kljub temu, da je pred vožnjo užival alkoholne pijače, odločil peljati z osebnim vozilo, privolil v nastanek prepovedane posledice.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 v zvezi s tar. št. 8111 in 8114 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 210,00 EUR, k plačilu katere ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.