Jedro

Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretjega, saj mu je upnik v pravočasnem odgovoru na ugovor tretjega nasprotoval. 2. Zoper tak sklep se pritožuje tretji - M. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi ni ugotovilo odločilnega dejstva, ki ga je tretji zatrjeval v svojem ugovoru in sicer, da gre pri nepremičnini parc. št. 887/1 k.o. ... - T. za stvar, ki je izvzeta iz izvršbe po samem zakonu, ki ureja izvršilni postopek, ker gre za stvar izven pravnega prometa. Navedena nepremičnina namreč predstavlja del kategorizirane občinske ceste JP K., odsek 536051, potek od 536040 do 536060 skladno z zaporedno številko 454 8. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v M. (Uradni list RS, št. 19/10). Kategorizirane občinske ceste so na podlagi 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1) izven pravnega prometa. ZIZ pa v 1. točki drugega odstavka 32. člena določa, da predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Ker gre pri nepremičnini parc. št. 887/1 k.o. ... - T. za stvar, ki je izvzeta iz pravnega prometa, bi moralo sodišče izvršbo na njej izreči za nedopustno po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ v zvezi s 3. členom ZCes-1 in 8. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v M.. Ravnanje sodišča, ki je sledilo odgovoru upnika na ugovor tretjega, ne da bi upoštevalo kogentne materialnopravne predpostavke prisilne narave o omejitvah izvršbe, predstavlja kršitev materialnega prava. Prav tako pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sodišče prve stopnje o zgoraj navedenih odločilnih razlogih sploh ni odločalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 64. člena ZIZ določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ). Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo. Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Vložnik ugovora pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje na upnikov predlog za izterjavo denarne terjatve dovolilo izvršbo s prodajo dolžnikovih nepremičnin parc. št. 887/3, 887/1 in 887/2, vse k.o. ..., katerih lastnik je dolžnik do celote in tudi razpisalo javno dražbo za dan 28. 1. 2015. Nadalje je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je tretji 13. 1. 2015 vložil ugovor tretjega z navedbo, da je izvršba na nepremičnino 887/1 k.o. ... nedopustna, ker zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno z dejanskim stanjem, saj je 14. 3. 2001 tretji z dolžnikom sklenil menjalno pogodbo, na podlagi katere je dolžnik pridobil parcelno št. 892/2 k.o. ..., tretji pa parc. št. 887/1 k.o. … . Ker je tretji pridobil lastninsko pravico s pravnim poslom in parc. št. 887/1 k.o. ... uporablja za svoje potrebe in potrebe svojih občanov, saj ta parcela v naravi predstavlja javno pot, na kateri tretji izvaja letno in zimsko vzdrževanje, lastninsko pravico pa je pridobil tudi s priposestvovanjem, je tretji predlagal, da sodišče prve stopnje izvršbo na to nepremičnino izreče za nedopustno. Ugovor tretjega je sodišče prve stopnje vročilo upniku v odgovor in ga opozorilo na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ, upnik pa je s pravočasno vlogo z dne 26. 1. 2015 ugovoru tretjega nasprotoval in predlagal, naj sodišče predlog tretjega za nedopustnost izvršbe zavrne. Takšna odločitev je v celoti pravilna in zakonita, saj takšno posledico jasno predpisuje drugi odstavek 65. člena ZIZ, ki sodišču prve stopnje ne omogoča, da bi v dani procesni situaciji sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev.

6. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tretji v ugovoru tretjega z dne 13. 1. 2015 (listna št. 103) res navajal tudi, da je nepremičnina parc. št. 887/1 k.o. ... v naravi kategorizirana občinska cesta in da izvršba na tej nepremičnini v skladu s 32. členom ZIZ ni dopustna, vendar pa se v nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do teh navedb, saj se te navedbe ne nanašajo na izkazovanje, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, temveč gre za zatrjevanja o pravnem statusu nepremičnine, ki pa jih sodišče prve stopnje v okviru odločanja o ugovoru tretjega ne more upoštevati, zlasti ne v situaciji, ko upnik ugovoru tretjega nasprotuje. Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine parc. št. 887/1 k.o. ... izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

7. Ker je pri odločanju o ugovoru tretjega odločilno le dejstvo, ali je sicer obrazloženemu ugovoru tretjega upnik v pravočasnem odgovoru nasprotoval ali ne, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo odločilnega dejstva, ki ga je tretji zatrjeval v svojem ugovoru, da gre pri nepremičnini parc. št. 887/1 k.o. ... za stvar, ki je izvzeta iz izvršbe po samem zakonu. Glede na predpisan postopek sodišča z ugovorom tretjega so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je ravnanje sodišča, ki je sledilo odgovoru upnika na ugovor tretjega, ne da bi upoštevalo kogentne materialnopravne predpostavke prisilne narave o omejitvah izvršbe neutemeljene. Prav tako pa ni podana pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj se sodišču v obrazložitvi sklepa ni potrebno opredeljevati do navedb, ki za odločitev niso relevantne.

8. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče ni zasledilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbo tretjega kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

9. Nedopustnost izvršbe na parc. št. 887/1 k.o. T. bo tako tretji moral uveljavljati v pravdi za nedopustnost izvršbe, ki jo mora sprožiti v roku 30 dni od vročitve tega sklepa.