Jedro

Če gre za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na območju, ki se ureja z ureditvenim načrtom, lahko sosed oziroma v obravnavanem primeru stranki z interesom uspe predvsem z ugovori, da izdano enotno gradbeno dovoljenje ni v skladu z le-tem. Z ugovori, ki glede lokacije in pogojev gradnje nimajo podlage v predpisanem ureditvenem načrtu in z zahtevki zasebnopravne narave, pa tožeči stranki v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo ne moreta uspeti, saj na odločitev ne morejo vplivati. Predmet tega upravnega spora je presoja zakonitosti upravne odločbe in ne presoja ureditvenega načrta, sprejetega z odlokom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper enotno dovoljenje za gradnjo z dne 7.4.2003, s katerim je Upravna enota A. investitorju družbi AAA d.d., B. dovolila gradnjo - preureditev in nadzidavo sobnega nizkega dela objekta BBB (zahodni in severni trakt) na parc. št. 1497 k.o. B, pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka navaja, da se na podlagi določb Zakona o graditvi objektov pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo poleg pogojev Zakona o graditvi objektov upošteva predpise, ki urejajo izdajo lokacijskega dovoljenja. Po tem predpisu, to je Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, pa se lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih, ki so urejeni s prostorskimi izvedbenimi načrti, izda v soglasju s pogoji, ki jih določa ta načrt. Območje obravnavane gradnje ureja Odlok o ureditvenem načrtu za hotel Palace v Portorožu (planska celota T-5/9), ki v svojih spremembah (objavljenih v uradnih objavah 45/02) izrecno dovoljuje nadzidavo BBB za eno etažo, čemur sledi izdano gradbeno dovoljenje in v celoti prevzema in povzema določbe navedenega ureditvenega načrta. Zato meni, da je izdano enotno dovoljenje za gradnjo v skladu z ureditvenim načrtom. Po njenem mnenju gre za specialen predpis, ki se nanaša na konkreten poseg, v postopku izdaje dovoljenja so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, pravica graditi na zemljišču parc.št. 1497 k.o. B. izkazana, prvostopni organ pa je tudi pravilno ugotovil, da ima predloženi projekt vse sestavne dele po 19. členu Zakona o graditvi objektov in je izdelan v skladu z lokacijskimi pogoji ureditvenega načrta. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da je bilo v postopku izdaje prvostopenjske odločbe vsem strankam omogočeno zavarovanje svojih pravic in pravnih koristi. Njihovi ugovori za varovanje vedute so bili pravilno zavrnjeni. Res, da je ta v območju, kjer se nahaja nepremičnina tožečih, varovana (prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot 1,2,3,4,5,6,7,8,10,12 in M SE/2 v občini Piran), vendar to pri izdaji spornega dovoljenja, ki se izdaja v skladu z s prostorskim izvedbenim aktom za drugo ureditveno območje, ni mogoče upoštevati. Po ureditvenem načrtu za hotel Palace, ki je specialnejši predpisi, veljajo za navedeni objekt drugačni pogoji glede nadzidave, kot sicer za območje individualnih hiš v tem istem ureditvenem območju. Nesporno pa je, da ureditveni načrt dovoljuje konkretno nadzidavo BBB brez omejitev glede vedute. Zato so vsi ugovori v zvezi z okrnjeno veduto, neupoštevni. Tožena stranka še meni, da lahko tožeči stranki morebitno zmanjšanje vrednosti svojega objekta uveljavljata v sodnem postopku. V zvezi s tem zavrača tudi vse očitke o neenakopravnosti tožečih strank glede na druge lastnike nepremičnin in navaja, da so dolžni lastniki nepremičnin v okolici gradnje, ki sicer ne povzroča posebnih emisij in je v skladu s prostorskim aktom, trpeti vse posledice, ki jih taka gradnja prinaša. Ker je bila odločitev o nadzidavi sprejeta v ureditvenem načrtu, bi bilo temu potrebno ugovarjati ob njegovem sprejemu. Za presojo zakonitosti sprejetega ureditvenega načrta pa je pristojno Ustavno sodišče RS. Glede na vsebino ter dejstvo, da je bil prikaz osončenja in vedute, sestavni del projekta, pa ni potrebe za dokazovanje z izvedencem. V zvezi z navajano določbo 25. člena Ureditvenega načrta o tem, da se objekti lahko prenavljajo, če med drugim niso poslabšane vedute sosednjih objektov, pa tožena stranka navaja, da se določba nanaša le na območje individualnih stanovanjskih hiš, ne pa na območje BBB.

Tožeči stranki ugovarjata izpodbijani odločbi iz razloga nezakonitega in neustavnega Odloka o ureditvenem načrtu za hotel Palace v Portorožu (planska celota T-5/9), nepravilno uporabljenih podzakonskih predpisov in nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja kot posledice kršitve pravil postopka. Kot nezakonit označujeta razlog tožene stranke za zavrnitev njune pritožbe, in sicer, da se njuna nepremičnina nahaja v območju, ki je urejeno z drugim planskim aktom. Kot dokaz sta tožeči stranki namreč predlagali vpogled v študijo osončenja in vedute z dne junij 2002, iz katere je razvidno, da sta okrnjeni vedute iz pritličja in prvega nadstropja hiše tožečih strank. Tega mnenja upravni organ sploh ni presojal celovito, ni pa niti imenoval nepristranskega izvedenca. Menita, da ker je njuna nepremičnina na območju, kjer je veduta varovana, te pridobljene pravice ni mogoče zaobiti na način, da se s sprejemom kasnejšega akta odvzame ali omeji, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru. S tem pa je kršeno tudi načelo enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije. Nadalje navajata, da sta na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o ureditvenem načrtu za hotel Palace, zato predlagata tudi, da naslovno sodišče nezakonitega odloka ne upošteva oziroma da do meritorne odločitve ustavnega sodišča prekine postopek. Tožeči stranki v nadaljevanju podajata očitke, ki se nanašajo na sprejem spornega odloka o ureditvenem načrtu, pri čemer menita, da niso bile pripravljene strokovne podlage, predvsem so bile pomanjkljive študije vplivov na okolje in projekti fotomontaže glede zastiranja vedute tožečima strankama, s tem pa so bile kršene določbe 29. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V zvezi s sprejemom spornega odloka še očitata izvedbo javnih obravnav v času letnih dopustov, na katerih so bili na vprašanja tožečih strank dani lažni odgovori o tem, da veduta sploh ne bo okrnjena. Zaradi takšnih zavajajočih okoliščin ter nepopolnih in nejasnih odgovorov pa je bil nato odlok sprejet na seji občinskega sveta. Menita, da bi bilo potrebne vse študijo, s fotomontažo vred pridobiti ponovno, obravnavo pa ponoviti ter dati vsem krajanom možnost, da se o zadevi izjasnijo. Nadalje tožeči stranki očitata občini A., da je z drugačno obravnavo BBB glede na ostale subjekte v občini kršila načelo enakosti pred zakonom, saj je sporno zidavo izvzela iz splošnega režima varovanja vedute v primeru gradenj in nadzidav sosednjih objektov. Tudi za sporno nepremičnino, ki se sedaj nadziduje, je pred spremembo odloka veljal enak režim, kar še dodatno kaže na neustavnost sprejetega odloka. Ta je tako v nasprotju z določbami 9., 28. in 29. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tožeči stranki sodišču predlagata, da njuni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa v skladu s 3. odstavkom 36. člena ZUS prijavil udeležbo v tem postopku.

Prizadeta stranka je sicer prijavila udeležbo, vendar odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno enotno dovoljenje za gradnjo z dne 7.4.2003, in sicer kot izhaja iz tožbenih navedb, v delu, ki se nanaša na nadzidavo sobnega dela objekta BBB, ker naj bi vplivalo na okrnitev vedute iz nepremične v lasti tožečih strank. Predvideni poseg je v območju urejanja s prostorskim izvedbenim aktom Odloka o ureditvenem načrtu za hotel Palace (planska celota T-5/9) (Uradne objave št. 4/90, 23/97, 45/02; v nadaljevanju: UN), kjer je v skladu z 8. točko 5. člena predvideno, da se obstoječa zgradba dopolni s posegom preureditve sob v štirih etažah in dvig za eno etažo v celotni širini L objekta, pri čemer morata v skladu z določbami 1. alinee 10. člena oblika in naklon strešin ostati enaka oziroma identični obstoječemu oblikovanju strehe, sleme na veznem delu pa ne sme presegati +27,85m.

Enotno gradbeno dovoljenje, se v delu, kjer se ugotavljajo pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenje oziroma za presojo lokacije po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ((Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 - ZUN), ki se je upošteval pri izdaji prvostopenjske odločbe in se uporablja na podlagi določbe 190. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - ZGO-1) za dokončanje postopkov, začetih na njegovi podlagi) izda na podlagi urbanističnega predpisa, ki ureja zadevno območje. Če gre za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na območju, ki se ureja z ureditvenim načrtom, lahko sosed oziroma v obravnavanem primeru stranki z interesom (statusom stranskih udeležencev, ki jima ga je priznal prvostopenjski organ, kar izhaja iz obvestila z dne 28.1.2003) uspe predvsem z ugovori, da izdano enotno gradbeno dovoljenje ni v skladu z le-tem. Takih ugovorov tožeči stranka ne uveljavljata. Z ugovori, ki glede lokacije in pogojev gradnje nimajo podlage v predpisanem ureditvenem načrtu in z zahtevki zasebnopravne narave, pa tožeči stranki v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo ne moreta uspeti, saj na odločitev ne morejo vplivati. V zvezi s tem sodišče tožečima strankama pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora presoja zakonitosti upravne odločbe in ne presoja ureditvenega načrta, sprejetega z odlokom. Ob ugotovitvi, da je ureditveni načrt, predpisan z navedenimi določbami ZUN, po presoji sodišča, tudi pogoji, ki so določeni v UN, niso sprejeti v nasprotju z zakonom. To pa pomeni, da odločba, ki temelji na pogojih, določenih v UN, ni nezakonita in zato z njo tudi ni moglo biti poseženo v ustavne pravice tožečih strank. Za ustavnopravno presojo zakonitosti ureditvenega načrta pa upravno sodišče ni stvarno pristojno in zato se tudi ni spuščalo v utemeljenost tožbenih navedb, s katerimi tožeči stranki zatrjujeta, da jima je bilo z UN poseženo v ustavne pravice. Zato sodišče tudi ni sledilo dokaznim predlogom v zvezi z dejstvi, ki za odločanje v tej zadevi, glede na že navedeno, niso pravno pomembna.

Iz vseh navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS).