Jedro

V skladu s slovensko ureditvijo po ZD sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD). To pomeni, da je tožeča stranka s predložitvijo sklepa o dedovanju št. ... z dne 30. 10. 1990 k vlogi za verifikacijo neizplačane stare devizne priložila pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, kot je to predpisano v drugem odstavku 10. člena ZNISESČP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 0041-4344/2017/6 z dne 20. 9. 2019 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju tožena stranka) zavrgel zahtevo tožeče stranke za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka zahtevo za verifikacijo vložila na predpisanem obrazcu, vendar njena vloga ni bila popolna, zato jo je 15. 1. 2019 pozval na dopolnitev vloge in ji določil 90 dnevni rok. Dne 7. 5. 2019 ji je na njeno prošnjo podaljšal rok za predložitev dokumentacije še za 3 mesece. Ker do izdaje izpodbijanega sklepa tožeča stranka vloge ni dopolnila, niti ni zaprosila za podaljšanje roka, jo je zavrgel na podlagi 9., 10. in 12. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) in prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi smiselno navaja, da vloge ni dopolnil zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov na Hrvaškem, o čemer je po telefonu obveščal ga. A.A.. Ker je menil, da lahko to uredi po telefonu, ni vložil nove prošnje za podaljšanje roka. Navaja še, da je sklep o dedovanju po smrti njegove mame prejel šele 19. 9. 2019. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih svoje odločitve.

4. Tožba je utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 10. člena ZNISESČP mora zahteva za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge, v primeru pridobitve terjatve z dedovanjem, vsebovati navedbo pravnega prednika in podlage za dedovanje. V skladu s tretjim odstavkom istega člena je treba zahtevi priložiti pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo.

6. Po prvem odstavku 12. člena ZNISESČP tožena stranka odloča o zahtevi za verifikacijo na podlagi podatkov iz 9. člena tega zakona ter podatkov in listinskih dokazov, ki jih predloži upravičenec. Če ti podatki in listinski dokazi ne zadoščajo za odločitev, lahko tožena stranka pozove upravičenca, da v določenem roku predloži dodatna listinska dokazila. Sklad lahko ugotavlja dejansko stanje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, razen s pričami ali z ogledom. Po drugem odstavku istega člena v primeru. če upravičenec v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dodatnih listinskih dokazil, tožena stranka odloči na podlagi podatkov in dokazil iz prejšnjega odstavka.

7. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka k zahtevi za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge priložila sklep o dedovanju št. ... z dne 30. 10. 1990, ki premoženja iz naslova predmetne devizne vloge št. ... ne zajema. Iz listin upravnih spisov, in sicer iz zahteve za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge, izhaja še, da je tožeča stranka za predmetno devizno vlogo navedla, da je treba omenjeni sklep o dedovanju dopolniti. Po pozivu na dopolnitev vloge s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju, je tožeča stranka toženo stranko pravočasno obvestila, da je pred pristojnim sodiščem sprožila postopek za obravnavo naknadno najdene zapuščine v zvezi s predmetno staro devizno vlogo.

8. V skladu s slovensko ureditvijo po Zakonu o dedovanju (ZD) sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD).1 Enaka ureditev velja tudi na Hrvaškem, kot to izhaja iz 234. člena Zakona o nasljeđivanju.

9. To pomeni, da je tožeča stranka s predložitvijo sklepa o dedovanju št. ... z dne 30. 10. 1990 k vlogi za verifikacijo neizplačane stare devizne priložila pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, kot je to predpisano v drugem odstavku 10. člena ZNISESČP. Zato vloga ni nepopolna, tožena stranka pa bi v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZNISESČP morala odločiti o njeni vlogi na podlagi predloženih podatkov in dokazil. 10. Iz listin v upravnem spisu namreč izhaja, da je tožeča stranka z vlogama z dne 11. 11. 2018 in 23. 1. 2019 toženo stranko obveščala o teku zapuščinskega postopka, v tožbi pa tožeča stranka navaja še, da je po izteku roka za dopolnitev vloge o tem obveščala ga. A.A. (tj. uradno osebo, ki je odločala o podaljšanju roka - op. sodišča) po telefonu. Telefonskih pogovorov tožena stranka v odgovoru na tožbo ne zanika, navaja le, da bi tožeča stranka za podaljšanje roka za predložitev novega sklepa o dedovanju morala zaprositi pred iztekom roka. Sodišče poudarja, da tožeča stranka na trajanje zapuščinskega postopka pred sodiščem neposredno ni mogla vplivati, zato bi po presoji sodišča tožena stranka tudi to okoliščino morala upoštevati pri določanju rokov za dopolnitev vloge, saj jo k temu zavezuje že drugi odstavek 99. člena ZUP. Ker je tožeča stranka v zahtevi za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge tudi prosila, da se ji sporoči, kako naj ravna, bi tožena stranka v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP pred sprejemom izpodbijanega sklepa tožečo stranko morala opozoriti, da mora vložiti pisno prošnjo za podaljšanje roka. V skladu s četrtim odstavkom navedenega člena mora namreč organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu. Predvsem upoštevaje dejstvo, da njena vloga za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge, kot že rečeno, ni bila nepopolna. Z novim sklepom o dedovanju se namreč razdeli kasneje najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, kar pomeni, da v času vložitve zahteve le še ni bilo odločeno, v kakšnem deležu bo tožeča stranka podedovala predmetno devizno vlogo št. ..., saj bi se lahko kakšen izmed dedičev pozneje najdenemu premoženju tudi odpovedal. 11. Glede na navedeno je sodišče odločilo, da je tožba utemeljena in jo je na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala upoštevati sklep o dedovanju št. ... z dne 12. 7. 2019, ki ga je tožeča stranka po lastnih navedbah prejela 19. 9. 2019 (že v upravnem spisu).

12. V zadevi je na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločala sodnica posameznica.

13. V obravnavni zadevi je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti. Ker v postopku ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 17/2020 z dne 25. 9. 2020.