Jedro

Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.11.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikovo vlogo za izdajo dovoljenja za premik hladilnikov v prometu.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke, ki je svojo odločitev oprla na določbo 4. odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80799 in 70/2000, ZUP) po kateri ravna organ z vlogo, ki jo je dobil, pa ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen. Navaja, da stvarno pristojnost organa določajo materialni predpisi, v katerih so urejena posamezna upravna področja. V obravnavani zadevi tožnik zahteva izdajo dovoljenja za premik hladilnikov v cestnem prometu in sicer za neregistrirana vozila, ki nimajo A testa. Po navedbah tožnika navedena vozila občasno samo premika, prevozov pa ne opravlja. Pet hladilnikov je priklopnih in jih premika z osebnim avtomobilom, eno večjo prikolico premika s traktorjem ali tovornim vozilom. Meni, da spadajo v skupino delovnih strojev, tako kot drugi kmetijski stroji, ki imajo dovoljenje za premikanje v cestnem prometu. Po presoji sodišča prve stopnje pravila javnega cestnega prometa in pogoje za udeležbo v cestnem prometu ureja Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 61/2000, ZVCP). Ker določbe ZVCP ne opredeljujejo premikanja vozil v cestnem prometu v smislu tožnikove vloge, je po presoji sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke o zavrženju vloge pravilna in zakonita.

Tožnik v pritožbi navaja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se v obravnavani zadevi ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen za odločanje o njegovi vlogi. Tudi ni res, da njegovih vozil ni mogoče uvrstiti med delovne stroje, ker morejo razviti večjo hitrost od 30 km/h. Z enostavno tehnično rešitvijo bi se hitrost lahko omejila pod navedeno mejo. Meni, da je ZVCP v neskladju s tehničnimi in tehnološkimi dosežki, saj so novejši delovni stroji izdelani tako, da dosegajo večjo hitrost od 30 km/h, v kar se je v tujini sam prepričal. Meni, da zaradi neizdaje dovoljenja ne more dobiti dela, zaradi česar so mu kršene temeljne ustavne pravice.

Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

ZUP v 4. odstavku 65. člena določa, da organ, ki je dobil vlogo po pošti, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, to vlogo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti. Za odločitev v obravnavani zadevi, ko je tožnik zahteval izdajo dovoljenja za premik hladilnikov v cestnem prometu bi morala biti dana podlaga za izdajo takšne odločbe v materialnem predpisu, ki ureja pravila javnega cestnega prometa in pogoje za udeležbo v cestnem prometu. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v X poglavju ZVCP (Pogoji za udeležbo v cestnem prometu), niti v drugih določbah navedenega zakona ni dano pooblastilo toženi stranki ali drugemu organu, za izdajo dovoljenja za premik vozil. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da na podlagi vloge tožnika ni mogoče ugotoviti, kateri drug organ bi bil pristojen za obravnavo njegove vloge.

Tudi tožnikovi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na ustreznost zakonske ureditve, na odločitev v zadevi ne morejo vplivati, saj je predmet presoje zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da so mu bile zaradi neizdaje odločbe kršene ustavne pravice. Katera ustavna pravica naj bi mu bila kršena tožnik ne pojasni, zatrjuje le, da zaradi neizdaje dovoljenja za premik hladilnikov ne more dobiti dela. Odločba o zavrženju vloge pa še ne jemlje tožniku pravico do dela.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.