Jedro

Zakon v primeru nelegalne gradnje predpisuje odreditev ustavitve gradnje v vsakem primeru, ne glede na stanje objekta, in pri tem inšpektorju ne daje nikakršnega pooblastila za morebitno drugačno odločitev. Nelegalna gradnja namreč v vsakem primeru predstavlja gradnjo brez gradbenega dovoljenja, tako da gradbeni inšpektor nima nobene podlage za ugotovitev, ali je gradnja morda že končana. Tako kot v primeru legalne gradnje na tožnici preidejo pravice investitorja iz izdanega gradbenega dovoljenja, na tožnici, ki sta v času inšpekcijskega pregleda lastnici objektov, pa preidejo tudi obveznosti, če gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Objekt torej zgolj s prenosom lastništva ne izgubi legalnosti, prav tako pa je ne more pridobiti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Celje - Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Celje, je z odločbo, št. 06122-1481/2012/33 z dne 13. 3. 2014 odločil, da morata inšpekcijski zavezanki, lastnici zemljišča, A.A. in B.B., takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo zidanega objekta tlorisne velikosti 2,77 m x 4,25 m, z betonskimi stopnicami tlorisne velikosti 1,25 m x 3,00 m in nadstreška tlorisne velikosti 8,10 m x 11,70 m, vse na severni strani obstoječega objekta (*354 k.o. ..., poslovna stavba), na severnem delu zemljišča s parc. št. 1044/92 k.o. ..., ID … (1. točka izreka); da morata inšpekcijski zavezanki v roku 6 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti v 1. točki izreka navedena objekta (2. točka izreka); v primeru, da je zavezanki ne bosta izvršili naloženega dejanja se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka); v 4. točki izreka so bile navedene za objekta iz 2. točke izreka prepovedi; v 5. točki odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 6. točki točki izreka, da stroškov postopka ni.

2. Odločitev je bila izdana v ponovljenem postopku odločanja, v katerem je gradbena inšpektorica ponovno preverjala - primerjala predložene listine, aeroposnetka iz leta 1956 in 1968 ter izris parcele (uradna evidenca GURS z dne 16. 8. 2012). Povzela je ugotovitev inšpekcijskega pregleda na kraju samem z dne 25. 9. 2012, iz katerega izhaja lega in velikost obravnavanih objektov in ugotovila, da na zemljišču s parc. št. 1044/92 k.o. ..., na podlagi aeroposnetka iz leta 1956, ni zgrajen noben objekt. Na podlagi aeroposnetka iz leta 1968 pa je ugotovila, da je na tem zemljišču zgrajen en objekt pravokotne oblike na jugozahodnem delu obravnavanega zemljišča, ki je vrisan v GURS evidenci parc. št. *354 k.o. ..., poslovna stavba in ki ni predmet tega postopka. Tako je bilo nedvomno ugotovljeno, da gre za objekta, ki sta bila zgrajena po letu 1968, zato bi moralo biti za njuno gradnjo, tako po določbah Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov, Zakona o urbanističnem planiranju, kot Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tega inšpekcijski zavezanki nista predložili. Prav tako obravnavanih objektov ni bilo mogoče razvrstiti med enostavne objekte v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) oziroma Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik). Gradbena inšpektorica je pojasnila tudi, da so na predlog strank v lastnih evidencah, na UE Žalec in v Zgodovinskem arhivu v Celju, preverili ali obstajajo v zvezi s predmetno gradnjo v teh evidencah kakršnikoli podatki. Ker je bilo ugotovljeno, da ti podatki ne obstajajo, je gradbena inšpektorica v nadaljevanju pojasnila pravne podlage za izrek ukrepov, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba.

3. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo inšpekcijskih zavezank zavrnil kot neutemeljeno.

4. Tožnici v tožbi odločitvi prvostopenjskega, v povezavi z odločitvijo drugostopenjskega upravnega organa, oporekata. Tožbo vlagata zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navajata, da je tožena stranka napačno interpretirala prejeto dokumentacijo Upravne enote Žalec, ki se nanaša na vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo zidanega objekta - stranišča pod opr. št. 351-780/1968 z dne 22. 11. 1968 in za izdajo gradbenega dovoljenja za nadstrešek pod opr. št. 351-500/1977 z dne 5. 8. 1977. Prav tako inšpektorica ni upoštevala dejstva odmaknjenosti pričetka gradnje za oba objekta in dejstva, da je investitor v celoti spoštoval takrat veljavno zakonodajo. Tožnici vztrajata pri trditvah, da so bila pridobljena vsa ustrezna gradbena dovoljenja. Prav tako pridobljeni spisi UE Žalec v ničemer ne izkazujejo, da je bila zahteva za izdajo katerekoli vloge zavrnjena, bodisi kot nepopolna, ali da ni bilo izdano gradbeno dovoljenje.

5. Oporekata tudi navedbam uradne osebe, da mora investitor oziroma njegovi pravni nasledniki hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na gradnjo. Zaradi posebne dejanske situacije v obravnavanem primeru uporaba te določbe ZGO-1 ni primerna. Opozarjata na rok hrambe posameznih vrst arhivskega dokumentarnega gradiva, ker zaradi njegovega poteka ne moreta pridobiti dokumentacije. Svoje trditve, da je bilo za sporna objekta pridobljeno gradbeno dovoljenje, nista utemeljevali z gradnjo objektov pred 1967, ampak z dejstvom, da sta bila oba objekta zgrajena z veljavnim gradbenim dovoljenjem in da si zaradi spleta osebnih in družinskih okoliščin in smrti investitorja, nista uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja ali projektov. Prav tako oporekata ugotovitvam, ki se nanašajo na potrdila UE Žalec. Pokojni investitor je namreč v spornih objektih izvajal obrtniško dejavnost, na drugih lokacijah pa ni bil lastnik nepremičnin. Na tem naslovu mu je bilo izdano obrtno dovoljenje, katerega je z gradnjo dodatnih objektov izboljševal v smislu minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti. Da je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno, dokazuje tudi dne 5. 11. 1969 pridobljeno soglasje Elektra … za priključitev na nizkonapetostno omrežje za celoten objekt. Iz tega razloga dvom v izdajo gradbenega dovoljenja za oba objekta ni utemeljen, saj bi v nasprotnem primeru inšpekcijske službe že izvedle svoje postopke.

6. Oporekata tudi ugotovitvi, da tožnici gradita objekta, vendar je iz priložene fotografije jasno razvidno, da gre za objekta, ki na tem mestu stojita že dalj časa, da na ta nadstrešek niso priključeni komunalni vodi, zato je tudi ukrep prvostopenjskega organa iz 4. točke izreka povsem nepotreben. Prav tako je jasno, da pritožnica B.B. v času gradnje obeh objektov ni bila lastnica citirane parcele, zato je brezpredmetna 1. točka izreka.

7. Sodišču tožnici predlagata, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo z dne 13. 3. 2014 v celoti odpravi in ustavi inšpekcijski postopek zoper obe tožnici. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka. Podredno predlagata, da sodišče razveljavi izpodbijano prvostopenjsko odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo tožnicama izrekel inšpekcijske ukrepe iz 152. člena ZGO-1, po katerem gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnici za objekta iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe (zidani objekt tlorisne velikosti 2,77 m x 4,25 m, z betonskimi stopnicami tlorisne velikosti 1,25 m x 3,00 m in nadstrešek tlorisne velikosti 8,10 m x 11,70 m, vse na severni strani obstoječega objekta (*354 k.o. ..., poslovna stavba), na severnem delu zemljišča s parc. št. 1044/92 k.o. ..., ID ...), nista predložili gradbenega dovoljenja, zato se sodišče strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, s katerimi je bilo ugotovljeno, da gre v tem primeru za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe iz 152. člena ZGO-1. Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe še dodaja:

12. Po določbi 152. člena ZGO-1 pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku, na stroške inšpekcijskega zavezanca, odstrani. Zakon torej v primeru nelegalne gradnje predpisuje odreditev ustavitve gradnje v vsakem primeru, ne glede na stanje objekta, in pri tem inšpektorju ne daje nikakršnega pooblastila za morebitno drugačno odločitev. Nelegalna gradnja namreč v vsakem primeru, ne glede na vrsto objekta, predstavlja gradnjo brez gradbenega dovoljenja, tako da gradbeni inšpektor nima nobene podlage za ugotovitev, ali je gradnja morda že končana. Po vsebini pa takšna odreditev ustavitve gradnje ne pomeni nič drugega kot prepoved vsakih nadaljnjih del na obravnavanem objektu, ne glede na njegovo stanje, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je gradnja zaključena in da več ne poteka.

13. Sodišče enako, kot je to že storilo v sodbi IV U 92/2013-15 z dne 12. 11. 2013, zavrača tožbeni ugovor, da tožnici, ki nista bili investitorici objektov in kar v tem postopku ni sporno, nista zavezanki za predložitev gradbenega dovoljenja oziroma drugega dovoljenja za gradnjo. Sodišče je že pojasnilo, da tako kot v primeru legalne gradnje na tožnici preidejo pravice investitorja iz izdanega gradbenega dovoljenja, na tožnici, ki sta v času inšpekcijskega pregleda lastnici objektov, pa preidejo tudi obveznosti, če gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Objekt torej zgolj s prenosom lastništva ne izgubi legalnosti, prav tako pa je ne more pridobiti. Prav tako je sodišče tožnicama, v prej navedeni sodbi, razložilo vsebino določbe 107. člena ZGO-1, ki investitorju nalaga, da dokumentacijo v zvezi z gradnjo objekta hrani sam ali njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve pa mora dokumentacijo hraniti deset let (106. člena ZGO-1). Sklicevalo se je tudi na določilo Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/1973 s spremembami), ki je v določbi 34. člena predpisoval enako obveznost ter določbo 44. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/1984 s spremembami) in da se tožnici, glede na to, da sta na podlagi pravnega nasledstva lastnici spornih objektov, ne moreta z uspehom sklicevati na dejstvo, da z dokumentacijo zaradi posebnih okoliščin ne razpolagata in da jima zaradi poteka roka hrambe, na pristojni upravni enoti in Zgodovinskem arhivu Celje, ta ni dostopna.

14. Prav tako tožnici ne moreta uspeti z razlago vsebine potrdila Upravne enote Žalec, iz katerega izhaja način rešitve zadeve št. 351-78071968 in 351-500/1977. Po presoji sodišča je namreč prvostopenjski organ pravilno sklepal, da navedena dokumentacija ne dokazuje, da je bilo v zvezi s sporno gradnjo izdano gradbeno dovoljenje. Priložena dokazila namreč ne vsebujejo podatkov o zemljišču, ne velikosti in lokaciji objektov, niti ni navedeno, kako se je postopek zaključil. Sodišče tožnicama pojasnjuje, da kot lastnici objektov nosita breme dokazovanja, da so bili objekti zgrajeni skladno z zakonskimi zahtevami in tega bremena ne moreta prevaliti na upravni organ.

15. V nadaljevanju sodišče ugotavlja tudi, da je bilo v ponovljenem postopku odločanja nesporno ugotovljeno, da objekta, ki sta predmet tega inšpekcijskega postopka, leta 1968 še nista bila zgrajena. Ugotovljeno je bilo, da objekta glede na svojo velikost ne izpolnjujeta pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, kot enostavna objekta, ne po določbah Uredbe, ne Pravilnika, zato sporna odločitev temelji na popolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnici v tem delu tožbe niti ne oporekata.

16. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, v katerem tožnici obstoj gradbena dovoljenja za oba objekta dokazujeta s predložitvijo soglasja Elektra … št. 5. 11. 12969 z dne 5. 11. 1969, za priključitev elektrike na objekt mehanične delavnice. Takšno soglasje namreč ne nadomešča izdanega gradbenega dovoljenja in v odsotnosti druge dokumentacije, tudi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne dokazuje, da je le to bilo izdano.

17. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku odločanja, v katerem sta tako prvostopenjski, kot tudi drugostopenjski upravni organ, upoštevala napotila Upravnega sodišča RS izražena v sodbi IV U 92/2013-15 z dne 24. 11. 2013, in ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

18. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.