Jedro

Neutemeljeno tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da v tej pravdni zadevi ni stvarno pravno legitimirana.V pravno razmerje s tožečo stranko je namreč poleg toženca s sopodpisom naročilnice stopila tudi družba A. d.o.o.. Sopodpis naročilnice s strani te družbe pa pomeni pristop k dolgu tožene stranke (po določbi 451. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki ga tožeča stranka vtožuje v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi v celoti vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki pa je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 32.984,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31.5.1999 do plačila. Zoper to sodbo se je tožena stranka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila pritožbene stroške. Navedla je, da še vedno meni, da ni pasivno legitimirana za to pravdo, saj je bil naročnik družba A. d.o.o., kot to izhaja iz naročilnice. Tej družbi bi moral biti izstavljen tudi račun. V primeru neplačila računa pa bi tožeča stranka svojo terjatev morala uveljavljati prav od te družbe in ne od tožene stranke. Dogovorjeno je bilo, da se bo račun glasil na družbo A. d.o.o., s čemer je bilo nedvomno dogovorjeno, da ta družba nastopa tudi kot naročnik. Tožena stranka na sporni naročilnici ni ničesar pisala, v imenu družbe A. d.o.o. je le odtisnila žig in se podpisala v svojstvu direktorja te družbe. Pri tem pa ni bila pozorna kaj je na naročilnico napisal predstavnik tožene stranke. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo in v mejah pritožbenih razlogov, skladno s 1. in 2. odstavkom 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se ga uporablja na podlagi 1. odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99). Neutemeljeno tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da v tej pravdni zadevi ni stvarno pravno legitimirana. Pritožbeno sodišče v celoti pritruje pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenem dokaznem postopku, to je da je tožena stranka v zavezi za plačilo vtoževanega zneska, ki ga v tem postopku vtožuje tožeča stranka na podlagi naročilnice - računa (priloga A 1 v spisu). Ta listina dokazuje obstoj pravnega razmerja med tožečo in toženo stranko. Iz nje so razvidni osebni podatki naročnika: kot naročnik je navedena prav tožena stranka in ne družba A. d.o.o., vpisani pa so tudi podatki o zaposlitvi toženca (ki jih je lahko posredoval le on sam). Dejstvo, da je poleg podpisa naročnika (to je tožene stranke) odtisnjen tudi žig družbe A. d.o.o., tožene stranke ne more razbremeniti plačila v tem postopku vtoževane obveznosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. V pravno razmerje s tožečo stranko je namreč poleg toženca s sopodpisom naročilnice stopila tudi družba A. d.o.o.. Sopodpis naročilnice s strani te družbe pa pomeni pristop k dolgu tožene stranke (po določbi 451. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki ga tožeča stranka vtožuje v tem postopku. Na podlagi navedenega pa je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno zaključilo, ko je toženo stranko obsodilo na plačilo v tem postopku vtoževanega zneska. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP/77, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (368. člen ZPP/77). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 166. členu ZPP/77. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške tega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP/77).