Jedro

Predhodni postopek zaradi insolventnosti (uvedba postopka zaradi insolventnosti) se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka in ne šele s sklepom o začetku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov, pritožil dolžnik. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ugovor upnika zoper sklep o odpustu obveznosti zavrne, podrejeno da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZFPPIPP v 399. členu določa ovire za odpust obveznosti. Odpust obveznosti tako med drugim ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti (4. točka 399. člena ZFPPIPP).

5. Sodišče prve stopnje je po ugovoru upnika ugotovilo, da je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzel obveznost, ki je bila nesorazmerna z njegovim premoženjskim položajem. 25. 1. 2010 je sklenil pogodbo z upnikom, s katero se je zavezal plačevati pavšalno nadomestilo za storitve T. v višini 350 EUR mesečno. Dolžnik je bil takrat že več kot 10 let brezposeln, sedemčlanska družina pa je živela od socialnih prejemkov, ki so zadoščali le za kritje nujnih življenjskih stroškov dolžnikove družine, predvsem mladoletnih otrok, nikakor pa ne za plačilo stroškov in pavšala za koriščenje storitev v apartmajskem naselju upnika. Dolžnik je sicer bil lastnik hišice, katere vrednost je bila ocenjena na 30.000,00 EUR, vendar je bilo premoženje obremenjeno s hipoteko za terjatev v višini 15.600,00 EUR in dodatno še v višini 5.100,00 EUR.

6. Dolžnik svojo pritožbo gradi na dejstvu, da je sporno pogodbo podpisal v času več kot treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, glede na to, da je bil postopek osebnega stečaja začet 30. 1. 2013, pogodba pa sklenjena 25. 1. 2010. Pri tem je dolžnik spregledal, da se predhodni postopek zaradi insolventnosti (uvedba postopka zaradi insolventnosti) začne z vložitvijo predloga za začetek postopka in ne šele s sklepom o začetku (prim. 49. člen ZFPPIPP). Predlog za začetek postopka je bil vložen 25. 1. 2013, torej je bila sporna pogodba sklenjena v zakonsko predpisanem roku treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

7. Ne drži niti pritožbeno zatrjevanje, da sklenitev sporne pogodbe ne predstavlja prevzema nesorazmerne obveznosti v smislu 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Drži pritožbena navedba, da so posamezne pogodbene obveznosti relativno nizke glede na vrednost nepremičnine, ki je v lasti stečajnega dolžnika, vendar ne gre spregledati, da je nepremičnina obremenjena za več kot polovico svoje vrednosti (konkretno: za skupno 20.700,00 EUR). Poleg tega je bil dolžnik brezposeln, sedemčlanska družina pa se ves čas preživlja zgolj s socialnimi prejemki. Višje sodišče zato kot pravilno potrjuje stališče izpodbijanega sklepa, da počitniška hišica, katere lastnik je stečajni dolžnik, ne predstavlja premoženja, s katerim bi bilo mogoče kriti stroške storitev po pogodbi z dne 25. 1. 2010 in tekoče stroške dolžnikove družine, še zlasti, ker je pred začetkom stečajnega postopka dolžnik z družino v njej živel. Ni torej dvoma, da so bile dolžnikove obveznosti že v času podpisa sporne pogodbe višje od njegovega tedanjega premoženja.

8. Standard, ki je zapisan v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP, in sicer "da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem" ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Na podlagi zgoraj navedenega višje sodišče zaključuje, da je sklenitev sporne pogodbe mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja dolžnika, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti. Enako stališče je zavzela tudi upraviteljica v izjavi z dne 7. 7. 2013. 9. Dolžnik sodišču prve stopnje še očita, da ga ni seznanilo s podatki, ki jih je pridobilo iz evidence brezposelnih oseb in dopisom CSD z dne 30. 8. 2013. Kot je razvidno iz zapisnika z naroka za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti z dne 12. 8. 2013, je sodišče prve stopnje na tem naroku sprejelo sklep, da bo odločba izšla pisno po tem, ko bo sodišče omenjene podatke pridobilo. Dolžnik je bil na navedenem naroku prisoten, kar pomeni, da bi moral izdaji odločbe po pridobitvi podatkov, ne da bi se lahko o njih posebej izrekel, takoj in izrecno nasprotovati že na naroku (prim. 286.a člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Tega ni storil, zaradi česar zatrjevana bistvena kršitev določb postopka (iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) ni podana.

10. Pritožbene navedbe po zaključku višjega sodišča ne morejo izpodbiti pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje; odpust obveznosti ni dovoljen, če so podane zakonsko določene ovire. Da je le-ta (prevzemanje obveznosti, nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem) v konkretnem primeru podana, ni nobenega dvoma. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).