Jedro

Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati regres za letni dopust za leto 2010 v bruto višini 734,15 EUR, od bruto zneska odvesti dohodnino po stopnji 16 % in ji izplačati neto znesek v višini 616,69 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti nastale pravdne stroške v znesku 80,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8-dnevnega roka po vročitvi sodbe dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja in prilaga dokazilo o opravljenem izplačilu regresa za letni dopust za leto 2010 tožnici. Izplačilo je bilo opravljeno 6. 1. 2011, ker podjetje zaradi finančnih in likvidnostnih težav regresa za letni dopust ni bilo v stanju izplačati prej. Po navedbi tožnice, da je tožbo po izplačilu umaknila, je bila presenečena, ko je prejela zamudno sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji), ki obsega preizkus glede absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v 2. odstavku 350. člena ZPP in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V 318. členu ZPP je določeno, da če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni v citiranem zakonskem določilu določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj tožena stranka v 30-dnevnem roku ni odgovorila na tožbo. Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor. V konkretni zadevi tudi ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo to pravilno uporabljeno. Po določbi 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS, št. 42/2002 in naslednji) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico de letnega dopusta, izplačati regres najkasneje do 1. 7. tekočega leta. Iz dejstev, ki so navedana v tožbi izhaja, da tožena stranka tožnici regresa za letni dopust za leto 2010 ni izplačala, zato je sodišče prve stopnje zahtevku tudi po materialnem pravu pravilno ugodilo. Pritožbene navedbe, da je bilo plačilo regresa za letni dopust izvršeno 6. 1. 2011, ne morejo biti upoštevne, saj tožena stranka v 30-dnevnem roku na tožbo ni odgovorila, tožnica pa tudi tožbe ni umaknila. V primeru, da bo tožnica vložila predlog za izvršbo in bo sodišče izdalo sklep o izvršbi, bo tožena stranka lahko sklep o izvršbi izpodbijala z ugovorom.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.