Jedro

O tem, da mora pritožbo zoper sodbo napovedati v roku 8 dni po njeni razglasitvi ter o posledicah, če tega ne stori, je bil obdolženec poučen že v vabilu za glavno obravnavo, pa se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje slabo počutje ob razglasitvi sodbe in zatrjuje, da zaradi tega ni vedel za navedeno dolžnost.

Izrek

Pritožba obd. L. J. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po določbi prvega odstavka 90. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da ne dovoli vrnitve v prejšnje stanje zaradi vložene pritožbe obd. L. J. , slednjo, ki jo je vložil zoper sodbo istega sodišča z dne 3.6.1999, opr. št. III K 87/98, pa je po določbah drugega odstavka 375. člena v zvezi s 390. členom, drugim odstavkom 368. člena in 429. členom ZKP kot nedovoljeno zavrglo.

Zoper ta sklep se je obdolženec pravočasno pritožil, in sicer zaradi "napačne uporabe materialnega prava". Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in "predmet vrne v prvotno stanje".

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko z napadenim sklepom ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, katero je obdolženec smiselno predlagal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 3.6.1999, opr. št. III K 87/98, istočasno pa je navedeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Podlago za tako odločitev je imelo v zakonskih določbah, ki jih je navedlo v izreku napadenega sklepa ter v dejstvu, da obdolženec, kljub temu, da je bil poučen o pravici do pritožbe in dolžnosti, da jo napove, tega v zakonskem roku 8 dni po razglasitvi sodbe ni storil. Tak svoj sklep je sodišče prve stopnje tudi ustrezno obrazložilo in pritožbena izvajanja obdolženca, v katerih ne navaja ničesar novega, temveč zgolj ponavlja vse tisto, kar je navajal že v pritožbi zoper prvostopno sodbo, s katero se je zavzemal tudi za vrnitev v prejšnje stanje, ne morejo omajati pravilnosti napadenega sklepa.

O tem, da mora pritožbo zoper sodbo napovedati v roku 8 dni po njeni razglasitvi ter o posledicah, če tega ne stori, je bil obdolženec poučen že v vabilu za glavno obravnavo, pa se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje slabo počutje ob razglasitvi sodbe in zatrjuje, da zaradi tega ni vedel za navedeno dolžnost. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi njegovo stanje ob razglasitvi sodbe, na katerega sedaj ponovno opozarja, ni bilo tako, da bi mu onemogočalo, da pravočasno napove pritožbo, zlasti še, ker taki ugotovitvi sodišča prve stopnje pritrjuje tudi zdravstvena dokumentacija, ki jo je predložil obdolženec. Čeprav je vedel, da je sodba razglašena in čeprav je bil o pravici do pritožbe in dolžnosti njene napovedi kar dvakrat poučen, pa obdolženec vse do 7.7.1999, torej več kot en mesec po razglasitvi sodbe, ni storil ničesar, kar bi kazalo, da se bo zoper sodbo pritožil. Tako svojo neaktivnost sedaj neutemeljeno pripisuje sodišču prve stopnje in v njegovem ravnanju vidi "napačno uporabo materialnega prava". Kaj takega, kar bi kazalo, da sodišče prve stopnje ni postopalo zakonito, namreč pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).