Jedro

Vprašanji na način, kot sta zastavljeni, nista konkretni pravni vprašanji.

V predlogu ni obrazloženo, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, niti ni navedeno, katero pravno pravilo naj bi prekršilo. Vse to pa onemogoča tudi presojo v predlogu zatrjevane pomembnosti vprašanj za pravni red oziroma za enotnost sodne prakse, torej vrednot, ki presegajo zakonitost izdane sodbe v konkretnem primeru.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35113-8/2018-2-KB z dne 3. 5. 2018, s katero je bilo tožniku zaradi nelegalne gradnje na zemljišču parc. št. 1134/5 k.o. ... odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 5.479,20 EUR. Toženka je odmerila omenjeno nadomestilo na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po tem, ko je od pristojnega gradbenega inšpektorja dobila odločbo, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1, s katero so bili tožniku izrečeni inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje objekta. Upravno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi stališča, da v upravnem sporu v zvezi z odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz pravnomočne inšpekcijske odločbe glede vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oziroma inšpekcijskega zavezanca. Na tej podlagi je zavrnilo tožbeno uveljavljanje okoliščin, s katerimi je tožnik utemeljeval, da gre v njegovem primeru za neskladno, ne pa za nelegalno gradnjo objekta, in da je zato manjša površina, ki jo je treba upoštevati pri izračunu, oboje pa sta okoliščini, ki vplivata na izračun nadomestila.

2. Tožnik je v zvezi z navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je imel za sporni objekt izdano gradbeno dovoljenje za velikost 135 m², zato celoten objekt ni nelegalna, ampak neskladna gradnja. Pri odmeri tako ne bi smela biti upoštevana velikost celotnega objekta v izmeri 216 m², ampak le razlika 81 m². Ob tem v izreku inšpekcijske odločbe ni nikjer navedena kvadratura 216 m². Pojasnjuje, da mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za vinsko klet, ki se je do določene gradbene faze v nekoliko drugačni izvedbi zgradila, tako da je bilo zgrajeno le nekaj več od tega, kar je bilo dovoljeno. Stališč sodne prakse, ki bi se nanašala na primer, ko je bilo za del objekta izdano gradbeno dovoljenje, za del pa ne, ni našel, zato gre za vprašanje, ki je pomembno za razvoj sodne prakse na tem področju.

3. Predlog ni popoln.

4. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlagatelj kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja: - Ali mora upravni organ pred izdajo odločbe glede plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nedovoljene gradnje upoštevati vse relevantne navedbe in dokazila tožnika, podane v tem upravnem postopku, sploh v delu, ki se nanašajo na dejstva in okoliščine, da je tožnik za del objekta že imel izdano veljavno gradbeno dovoljenje in da se zato ne more celoten objekt šteti kot nelegalna gradnja, ampak le neskladna gradnja? - Ali je tožena stranka lahko uporabila kot osnovo za izračun nadomestila kvadraturo celotnega objekta 216 m² (F3 = √1,47, 11. člen Uredbe), čeprav je bilo tožniku za 135 m² izdano gradbeno dovoljenje in se tako kot nedovoljena gradnja lahko upošteva le 81 m² (F3 = √0,9, 11. člen Uredbe), ob upoštevanju, da v izreku odločbe inšpektorata ni navedena nobena kvadratura objekta in da gre lahko v okviru nedovoljene gradnje tako za neskladno kot za nelegalno gradnjo, kar pa je pri izračunu nadomestila še kako pomembno?

6. Navedeni vprašanji na način, kot sta zastavljeni, nista konkretni pravni vprašanji. Upoštevaje navedbe v predlogu predlagatelj z njima nasprotuje okoliščinam, ki so bile upoštevane pri izračunu nadomestila, torej dejanskemu stanju,1 zaradi katerega revizije ni mogoče vložiti (drugi odstavek 370. člena ZPP). Ne vprašanji ne obrazložitev predloga namreč ne načenjajo pravnih dilem glede stališča o vezanosti toženke pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in obsega te vezanosti na pravnomočno odločbo, izdano v drugem postopku, to je na odločbo gradbenega inšpektorja o izrečenih ukrepih zaradi nelegalne gradnje. Tako v predlogu ni obrazloženo, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, niti ni navedeno, katero pravno pravilo naj bi prekršilo. Vse to pa onemogoča tudi presojo v predlogu zatrjevane pomembnosti vprašanj za pravni red oziroma za enotnost sodne prakse, torej vrednot, ki presegajo zakonitost izdane sodbe v konkretnem primeru.2

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog kot nepopoln zavrglo (377. člen ZPP). Tožnik mora zato sam kriti svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Kot izhaja iz povzetkov tožbe v sodbi (3. točka obrazložitve), je predlagatelj okoliščine za odmero uveljavljal kot del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja. 2 V tem smislu Vrhovno sodišče v sklepu II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019. V njem (in v sklepu II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019) je še poudarjeno, da bi Vrhovno sodišče z aktivističnim oblikovanjem pomembnega pravnega vprašanja prekoračilo svoj nepristranski in ambivalenten položaj, ki ga ima v razmerju do strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.