Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica in prvi toženec sta zakonca. V postopku osebnega stečaja nad prvim tožencem so bile drugi toženki s Prodajno pogodbo z dne 2. 2. 2024 prodane nepremičnine parc. št. 557, 558, 559 in 560/1, vse k. o. 0000. Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti citirane prodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice pri navedenih nepremičninah v korist druge toženke in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se pri teh nepremičninah ponovno vknjiži lastninska pravica v korist prvega toženca. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da ni nobene podlage, ki bi lahko kazala na obstoj razlogov za ničnost prodajne pogodbe. Postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ni v nobeni točki odstopal od zakonsko predvidenih meril. Prav tako sodišče ni ugotovilo zatrjevane nedobrovernosti (zlonamernosti) druge toženke.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo.

3.Tožnica predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj (citirano):

"1. Ali pravna fikcija iz petega odstavka 83. člena DZ, po kateri se šteje, da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja, učinkuje v stečajnem postopku tako, da omejuje ravnanje stečajnega upravitelja, oziroma ali je upravitelj upravičen, da brez sprožitve postopka za določitev deleža na skupnem premoženju zanika obstoj skupnega premoženja ter izločitveno pravico zakonca v celoti prereka?

2. Ali je dopustno, da zakonec v stečajnem postopku izgubi lastninsko pravico na delu skupnega premoženja zgolj zaradi procesne pasivnosti, čeprav zakon hkrati vzpostavlja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice, ter ali takšna razlaga pomeni nesorazmeren poseg v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in pravico do sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS)?

3. Ali lahko kupec v stečajnem postopku na podlagi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP pridobi lastninsko pravico tudi na delu nepremičnine, ki po materialnem pravu ni bil v premoženjski sferi stečajnega dolžnika, zgolj na podlagi zaupanja v zemljiškoknjižno stanje?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).