Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da nasprotni udeleženec grozi s prodajo nepremičnine, je utemeljeno izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo obremenitev in odsvojitev nepremičnine in zaznambo te prepovedi v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca proti sklepu o izdani začasni odredbi. Prekinilo je nepravdni postopek in predlagajoči stranki napotilo na pravdo. Proti zavrnitvi ugovora (1. točka izreka) se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in določb postopka. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Niso podani razlogi 267. člena ZIP, pa katerem je bila izdana začasna odredba. Predlagateljici sta trdili, da je nasprotni udeleženec ravnal s silo, začasna odredba pa naj bi preprečila odsvojitev in obremenitev celega deleža na nepremičnini. Hiša je v naravi že razdeljena, razen za sporno shrambo, ki je bila sezidana 1983 leta in na kateri ima nasprotni udeleženec lastninsko pravico. Nasprotni udeleženec je svojo shrambo oddal v začasno uporabo, nato pa je shrambo očistil in prevzel posest. Pridobil je le nekaj, kar je že ves čas njegovo oziroma last njegovih prednikov. Zato verjetnost terjatve ni izkazana. Sodišče bi moralo po 275. členu ZIZ predlagateljici pozvati, da položita varščino. Pač pa ravno predlagateljici prodajata svojo nepremičnino. Na vročeno pritožbo sta predlagajoči stranki odgovorili in predlagata njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Ker je sodišče izdalo sklep o izvršbi v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku, je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi upoštevaje zakon, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje. (določbe o začasnih odredbah in sicer člena 267 ter 268 ZIP). V zadevi gre za delitev solastnine in predlagajoči stranki sta zatrjevali, da nasprotni udeleženec shrambo, za katero menita, da pripada njima, neutemeljeno uporablja. Trdili sta, da je nasprotni udeleženec vlomil v sporne prostore in da skuša svoj delež nepremičnine prodati. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in izdalo sklep o začasni odredbi, s katero je nasprotnemu udeležencu prepovedalo odsvojitev in obremenitev nepremičnin do konca te zadeve. Po ugovoru nasprotnega udeleženca je opravilo narok in ugotovilo, da gre za prostor drvarnico - shrambo, ki je sporen med solastniki. Ugotovilo je tudi, da pritožnik trdi, da je prostor le očistil, nasprotni udeleženki pa trdita, da je prostor njuna last. Predlagateljici pa sta predložili dopise nasprotnega udeleženca o nameravani prodaji solastnega deleža preko družbe. Na podlagi teh pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 267. člena ZIP, ko je štelo, da sta predlagateljici s stopnjo verjetnosti dokazali obstoj terjatve in pogojev iz 267. člena ZIP. Predlagali sta začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, na kateri imajo vsi solastnino. Ker sporna shramba ni vpisana posebej v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugodilo predlogu predlagateljic in izdalo začasno odredbo z zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve sporne nepremičnine. Sodišče je sicer zmotno odločilo, da se začasna odredba nanaša tudi na solastni delež predlagateljic. Pravilno pa je, da se do razdelitve solastnine počaka z morebitnimi prodajami ali obremenitvami solastnega deleža nasprotnega udeleženca. Za tisti del začasne odredbe, ki se nanaša na celotni delež predlagajoče stranke, pa pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Sklep je pravilen v tistem delu, ki se nanaša na nasprotnega udeleženca. Pritožnik še trdi, da sta predlagateljici tisti, ki grozita s prodajo nepremičnine. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na za predlagajoči stranki pravnomočno izdano začasno odredbo, se učinki raztezajo tudi na predlagajočo stranko. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZIP, pri tem pa ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 14. členom ZIP in 36. členom ZNP).