Jedro

Če upravni organ ne odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z uporabo vrednosti točke, določene z odlokom, veljavnim na dan vložitve popolne vloge, je odmera nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi in se 2. točka odločbe Ministrstva za okolje in prostor odpravi.

Obrazložitev

V navedeni zadevi je na Vrhovnem sodišču že tekel upravni spor, ki se je zaključil s sodbo z dne 21.11.1991, s katero je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo in odločbo Republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 10.4.1991 odpravilo. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da je bila v pritožbenem postopku izpodbijana odločba spremenjena v škodo tožeče stranke, ne da bi tožena stranka ugotovila in navedla razloge za svojo odločitev, ker je v škodo pritožnika mogoče odločbo prve stopnje spremeniti samo iz razlogov 2. odstavka 244. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Tožena stranka je v ponovnem postopku odločbo prvostopnega organa z dne 26.10.1990 odpravila in odmerila odškodnino zaradi spremembe namembnosti v znesku 1.296.820,00 SIT. Tožeči stranki je naložila, da je odškodnino treba plačati v roku 15 dni od prejema te odločbe. Če odškodnina ne bo plačana v določenem roku, bo moral zavezanec plačati tudi zakonite zamudne obresti. V obrazložitvi te odločbe je tožena stranka navedla, da organ prve stopnje odškodnine ni odmeril po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja (uporabil je napačno vrednost točke), s čemer je bil v postopku na prvi stopnji očitno kršen materialni zakon (2. in 9. odstavek 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih - Ur. l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur. l. RS, št. 9/90). Nato je tožena stranka sama ugotovila višino odškodnine in sicer v znesku 1.296.820,10 SIT. Pri tem se je sklicevala na 3. člen odloka o določitvi vrednosti za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. RS, št. 7/91) in na 1. člen navedenega odloka glede vrednosti točke.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je zaradi nujnosti pridobitve gradbenega dovoljenja že 25.10.1991 plačala odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v višini 809.621,30 SIT in s tem v celoti poravnala svojo obveznost do občine, saj upravni spor takrat še ni bil končan. Kljub kasnejši sodbi tožeča stranka zaradi odprave prejšnje odločbe Republiškega sekretariata ni zahtevala vrnitve odškodnine, zaradi česar ji sedaj izpodbijana odločba ne more nalagati za nazaj večjih obveznosti, saj bi to pomenilo praktično dvakratno plačilo odškodnine, kar pa se opira osnovnemu načelu pravičnosti in zakonitosti. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče odločbo tožene stranke odpravi.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po presoji sodišča je tožena stranka v ponovnem postopku iz razlogov, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi in z uporabo pravilnega materialnega zakona utemeljeno odpravila odločbo prve stopnje z dne 26.10.1990. Vendar je nato, ko je sama odmerila odškodnino z upoštevanjem nove vrednosti točke, sklicujoč se na 3. člen odloka o določitvi vrednosti točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. RS, št. 7/91), kršila materialno pravo. 3. člen navedenega odloka določa, da se postopki odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega odloka in do njegove uveljavitve še niso končani na prvi stopnji, nadaljujejo po določbah tega odloka. Uporablja se vrednost točke, določena s tem odlokom. Po presoji sodišča je navedena določba odloka v nasprotju s prvo alineo 8. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in 9/90), saj napotuje v primerih, ki do 1.8.1991 niso bili končani na prvi stopnji, na uporabo nove vrednosti točke v nasprotju s citirano zakonsko določbo, po kateri se uporabi vrednost točke, določene na dan popolne vloge. Po 4. odstavku 153. člena ustave morajo posamični akti državnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. V navedenem primeru, ko tožena stranka ni uporabila zakonitega predpisa, je tudi njena odločba nezakonita. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala odmeriti odškodnino tako, da bo upoštevala pri njeni odmeri vrednost točke, določene z odlokom, veljavnim na dan popolne vloge. To pa je odlok o določitvi vrednosti točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. RS št. 9/90), ki je veljal na dan vložitve popolne vloge, 10.10.1990. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo pod točko II. odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS, ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) uporabilo kot republiški predpis.