Jedro

Za vložitev revizije mora odvetnik vložiti novo pooblastilo. Pojem pravna sredstva obsega tako redna kot izredna pravna sredstva, zato zadostuje, da je v novem pooblastilu navedeno, da je odvetnik pooblaščen za vložitev pravnih sredstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo revizijo tožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 194/2001, z dne 30.5.2002, vloženo dne 4.9.2002. Zoper ta sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik - vlagatelj revizije iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži, da tožniku povrne stroške pritožbenega postopka. Meni, da je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v povezavi s pritožbenim razlogom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v posledici česar je izpodbijani sklep nezakonit. Meni, da iz gramatikalne razlage 95. člena Zakona o pravdnem postopku izhaja, da mora odvetnik predložiti za vložitev izrednega pravnega sredstva novo pooblastilo zgolj v primeru, da stranka odvetniku v danem pooblastilu ni natančno določila njegovih pravic in črpa odvetnik svoje pravice iz pooblastila na podlagi določbe 1. odst. tega člena. Prvostopenjsko sodišče bi tako moralo ugotoviti vsebino pooblastila, ki ga je tožnik dal svojemu pooblaščencu. To pooblastilo pa poleg ostalih pravic dalje tudi pravico do vložitve pravnega sredstva, pri čemer je potrebno upoštevati, da je pojem pravnega sredstva širši in zajema tako redna kakor izredna pravna sredstva. Tako je glede na vsebino pooblastila potrebno šteti, da je pooblastilo dano tudi za vložitev zadevne revizije kot izrednega pravnega sredstva. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pooblastilo tožnika odvetniku dano na splošnem obrazcu, je zmotno. Tožnik je dal odvetniku - pooblaščencu pooblastilo za vložitev revizije ob vložitvi le-te, kakor tudi dne 17.12.2002 po pozivu sodišča, to je po vložitvi revizije in zato ne more biti več dvoma v obstoj pooblastila za vložitev revizije. Meni tudi, da je sodišče napačno uporabilo določbo 374. člena Zakona o pravdnem postopku, ko je revizijo zavrglo brez opravljenega naroka. To bi lahko storilo le v primeru, če bi revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice. V danem primeru pa je pooblaščenec vložil pooblastilo, ki naj ne bi bilo pravo. V tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje nujno opraviti narok, saj ni pogojev za zavrženje revizije brez opravljenega naroka. Sodišče bi moralo zaslišati tožnika - pooblastitelja o vsebini danega pooblastila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba in tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da pa je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo določbe ZPP.

Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči je urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98). Tako je v 14. členu določeno, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. V individualnih delovnih sporih je posebej urejeno vprašanje dopustnosti revizije v 25. členu in sicer je določeno, kdaj revizija ni dovoljena. Glede pooblaščencev pa so posebne določbe vsebovane le v 16. členu. Tako je potrebno glede pooblastila za vložitev revizije uporabiti določbe ZPP. Ta v 2. odst. 95. člena določa, da mora odvetnik za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Pooblaščenec tožnika - odvetnik je dne 4.9.2002 priporočeno po pošti vložil revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 194/2001, z dne 30.5.2002 in tej reviziji priložil pooblastilo, datirano s 3.9.2002, na obrazcu GV-500-04, v katerem tožnik pooblašča odvetnika, da ga zastopa v zadevi opr. št. Pd 205/99. V navedenem pooblastilu je določeno, da ima na podlagi tega pooblastila pooblaščenec pravico: 1. nuditi pravno pomoč in zastopati v pravdnih, nepravdnih, izvršilnih, kazenskih, upravnih, gospodarskih in delovnih postopkih (dejanjih); 2. opravljati pravdna dejanja, zlasti vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti poravnavo, vložiti pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe, prenesti pooblastilo na drugo osebo ali jo pooblastiti le za opravo posameznih pravdnih dejanj, predlagati obnovo postopka, če od pravnomočnosti odločbe ni preteklo več kot šest mesecev; 3. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.

Po zaključku pritožbenega sodišča gre v danem primeru nedvomno za novo pooblastilo, saj je dano 3.9.2002, torej en dan pred vložitvijo revizije na sodišče. Iz navedenega pooblastila nadalje ni mogoče zaključiti, da gre za splošno pooblastilo, kajti kdaj gre za splošno pooblastilo je določeno v 1. odst. 95. člena ZPP, to pa je takrat, ko stranka da odvetniku pooblastilo za pravdo in v tem pooblastilu natančneje ne določi njegovih pravic. V takem primeru ima odvetnik pravico opravljati dejanja določena v 1. do 4. tč. 1. odst. 95. člena ZPP. V konkretnem primeru so v pooblastilu danem odvetniku našteta konkretna dejanja, katera ima pooblaščenec na podlagi tega pooblastila pravico opravljati. Med temi dejanji so v tč. 2 navedena tudi dejanja vložitve pravnih sredstev. Kot pravilno navaja pritožba pojem pravno sredstvo obsega tako redna kot izredna pravna sredstva. Zato je po oceni pritožbenega sodišča nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da s pooblastilom z dne 3.9.2002 tožnik odvetniku ni dal pooblastila za vložitev revizije. Pri tem pritoženo sodišče še opozarja, da zakon zahteva za vložitev izrednega pravnega sredstva novo pooblastilo in ne posebno pooblastilo, kar pomeni, da mora stranka po pravnomočno končanem postopku odvetnika ponovno - na novo pooblastiti, da le-ta lahko vloži izredno pravno sredstvo.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z razlogovanji Vrhovnega sodišča RS, na katera je sodišče prve stopnje z dopisom opozoril vodja delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča RS, ki sicer niso bila sprejeta v obliki načelnega pravnega mnenja oz. pravnega mnenja, da bi moral odvetnik predložiti za revizijo novo in posebno pooblastilo. Uporaba analogije med različnimi postopki brez zakonskega pooblastila namreč ni dovoljena. V postopku pred Ustavnim sodiščem RS, na katerega se sklicuje civilni oddelek Vrhovnega sodišča RS v svojem stališču, objavljenem v Sodnikovem informatorju, št. 12/2001, je namreč posebno pooblastilo za zastopanje pred Ustavnim sodiščem RS za pooblaščence predpisano v 21. členu Poslovnika Ustavnega sodišča RS (Ur. l. RS, št. 49/98, 30/2002). Poleg nevedenega pa iz splošnega pooblastila, opredeljenega v ZPP ne izhaja, da bi odvetnik na podlagi takega pooblastila lahko zastopal stranke pred ustavnim sodiščem. Zato primerjava s pooblastili pred Ustavnim sodiščem ne vzdrži. Poleg navedenega je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že večkrat sprejelo v obravnavo revizijo z vsebinsko enakimi pooblastili pooblaščencev, kot v konkretnem primeru in jih ni štelo za neustrezna (tako npr. v zadevah opr. št. VIII Ips 45/2002, sklep z dne 11.3.2002 in opr. št. VIII Ips 65/2002, sklep z dne 11.3.2002).

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je revizijo zavrglo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da so pritožbni stroški nadaljnji stroški postopka ob smiselni uporabi določbe 3. odst. 165. člena ZPP.