Jedro

Čeprav ZP-1 splošne določbe o prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari ne vsebuje, pa ureja postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno in je treba navedeno pravilo spoštovati tudi v postopku o prekršku.

Izrek

Pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 8.5.2006 se spremeni tako, da se postopek zoper S.P. v tej zadevi ustavi. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil S.P. spoznan za odgovornega prekrška po petem odstavku 45. člena ZVCP-1 v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 50.000 SIT in štiri kazenske točke v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Poleg tega je bilo odločeno, da je storilec dolžan plačati stroške postopka, to je povprečnino v višini 10.000 SIT.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec mag. A.F. Navaja, da je bilo v postopku evidentiranja skupnega števila izrečenih kazenskih točk ugotovljeno, da je Okrajno sodišče v Mariboru o istem prekršku, zgolj z nekoliko drugačno pravno kvalifikacijo, pred izpodbijano sodbo že pravnomočno odločilo s sodbo z dne 3.2.2006. Trdi, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem oziroma 3. točka 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo v celoti razveljavi.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Storilec S.P. je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 3.2.2006, izdano v skrajšanem postopku (129.a člen ZP-1), spoznan za odgovornega prekrška po petem v zvezi s sedmim odstavkom 116. člena ZVCP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 234. člena ZVCP-1, storjenega s tem, da je dne 14.5.2005 ob 6.50 uri vozil osebno vozilo po M. ulici v Š. in ko je pripeljal v križišče s prednostno regionalno cesto, ni upošteval prometnega znaka "križišče s prednostno cesto", saj je zapeljal levo na regionalno cesto v času, ko je iz smeri Š. po prednostni cesti pripeljala voznica osebnega vozila M.G. in trčil v prednji del njenega osebnega vozila, pri tem pa je na obeh vozilih nastala premoženjska škoda. Izrečena mu je bila globa 30.000 SIT in tri kazenske točke v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Proti navedeni sodbi ugovor (peti odstavek 129.a člena ZP-1) ni bil vložen, zato je dne 23.2.2006 postala pravnomočna.

5. Z izpodbijano pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 8.5.2006, prav tako izdano v skrajšanem postopku, je bil storilec S.P. spoznan za odgovornega prekrška, pravno opredeljenega po petem odstavku 45. člena ZVCP-1. Proti tej sodbi ravno tako ni bil vložen ugovor, zato je dne 31.5.2006 postala pravnomočna. Kraj, čas in druge okoliščine tega prekrška, kot so razvidne iz opisa v izpodbijani sodbi, so povsem enake kot v zgoraj navedeni sodbi istega sodišča z dne 3.2.2006, ki je postala pravnomočna dva meseca in nekaj dni prej. Vrhovno sodišče poleg tega ugotavlja, da sta bila oba postopka o prekršku začeta na podlagi istega obdolžilnega predloga Policijske postaje Š. z dne 17.5.2005, ki je bil pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložen dvakrat. Vrhovni državni tožilec zato utemeljeno navaja, da je bil kljub drugačni pravni opredelitvi storilec z izpodbijano sodbo ponovno spoznan za odgovornega istega prekrška oziroma je bil zaradi istega ravnanja ponovno kaznovan.

6. Po določbi 31. člena Ustave nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. Drugače kot ZKP, ki to določbo Ustave kot temeljno načelo vsebinsko prevzema v prvem odstavku 10. člena, ZP-1 takšne splošne določbe sicer ne vsebuje, ureja pa postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Sodišče v takšnem primeru s sodbo zavrne obdolžilni predlog (5. alineja četrtega odstavka 106. člena ZP-1) oziroma v kasnejši fazi po 2. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek s sodbo ustavi. Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi poleg tega predstavlja kršitev materialnih določb zakona o prekrških po 3. točki 156. člena ZP-1 (v zvezi s prvim odstavkom 169. člena ZP-1).

7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 8.5.2006, na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, spremenilo tako, da je postopek v tej zadevi ustavilo ter odločilo, da stroški postopka v zvezi s to zadevo bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).