Jedro

Če je imela tožeča stranka hišni predalčnik, bi moral vročevalec v hišnem predalčniku pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje pisanje tožeča stranka lahko dvigne in rok petnajstih dni, v katerem mora tožeča stranka pisanje dvigniti, ker se v nasprotnem šteje, da je bila vročitev opravljena, po preteku tega roka pa bi moral vročevalec sodno pisanje pustiti v hišnem predalčniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom III P 803/2017 z dne 28. 2. 2018 tožečo stranko pozvalo, da v roku petnajstih dni od prejema sklepa popravi oziroma dopolni tožbo tako, da določno opredeli toženo stranko z navedbo identifikacijskih podatkov, ker bo drugače njeno tožbo zavrglo.

2. Sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je bil sklep III P 803/2017 z dne 28. 2. 2018 vročen tožeči stranki s fikcijo vročitve in ker tožeča stranka ni popravila tožbe v roku, kot ji ga je določilo sodišče prve stopnje v sklepu, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe iz četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da iz vročilnice izhaja, da sodnega pisanja (gre za sklep sodišča prve stopnje III P 803/2017 z dne 28. 2. 2018)1 vročevalec ni uspel vročiti tožeči stranki in da tožeča stranka nima hišnega predalčnika, zato je vročevalec pustil obvestilo na njenih vratih. Iz fotografij, ki so priložene pritožbi izhaja, da ima tožeča stranka hišni predalčnik na registrskem naslovu. Na istem naslovu sta prijavljeni tudi družbi R. d.o.o. in R. I. d.o.o. Vse tri družbe imajo na navedenem naslovu hišne predalčnike. Na hišnem predalčniku ima tožeča stranka napisan svoj naziv z označbo firme, na nalepki je tudi pripis "kontakt: R.". V primeru, da bi bil vročevalec v kakršnem koli dvomu, čeprav nalepka ne dopušča nobenega dvoma, kateri izmed več izpostavljenih hišnih predalčnikov pripada tožeči stranki, bi lahko vročevalec uporabil jasno označen kontakt, ki je družba R. Tožeči stranki v hišnem predalčniku ni bilo puščeno obvestilo in tudi ne sodno pisanje, ki se je vrnilo sodišču. Sodno pisanje je bilo iz teh razlogov tožeči stranki vročeno na nepravilen način. Če bi bil sklep III P 807/2017 z dne 28. 2. 2018 pravilno vročen tožeči stranki, bi tožeča stranka lahko tožbo ustrezno dopolnila, ker razpolaga s podatki, s katerim bi bilo mogoče tožbo vročiti toženi stranki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker tožeči stranki ni bilo mogoče vročiti sodnega pisanja po osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali sedežu tožeče stranke (133. člen ZPP), bi moral vročevalec opraviti vročitev v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP. Če je imela tožeča stranka hišni predalčnik, bi moral vročevalec v hišnem predalčniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje pisanje tožeča stranka lahko dvigne in rok petnajstih dni, v katerem mora tožeča stranka pisanje dvigniti, ker se v nasprotnem šteje, da je bila vročitev opravljena, po preteku tega roka pa bi moral vročevalec sodno pisanje pustiti v hišnem predalčniku. Če pa tožeča stranka v času vročanja ni imela hišnega predalčnika, je bila vročitev sodnega pisanja pravilno opravljena.

6. Sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo za sporna dejstva, ki jih navaja pritožba, zato se do teh dejstev v sklepu tudi ni moglo opredeliti. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaze, s katerimi bo tožeča stranka dokazovala, da je v času vročitve sodnega pisanja imela hišni predalčnik. Dokazno breme je na tožeči stranki, ki mora s stopnjo verjetnosti dokazati, da dejstva, kot so navedena v vročilnici, ki je javna listina, niso resnična2. Če tega dokaznega bremena tožeča stranka ne bo zmogla, bodo izpolnjeni pogoji, da se tožba zavrže. 7. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 V nadaljevanju sodno pisanje. 2 Običajno se v teh primerih izvede dokaz z zaslišanjem vročevalca.