Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki (tožnici) 3.538,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.928,00 EUR od 5.2.2019 dalje do plačila in od zneska 610,00 EUR od 9.5.2019 dalje do plačila (II.) ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2019 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 852,98 EUR, slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasen ″ugovor‶, ki se obravnava kot pritožba in ki je po vsebini skoraj identična že predhodno vloženim vlogam toženke v tem postopku (ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovoru na dopolnitev tožbe in prvi pripravljalni vlogi toženke). Nov je le dopis, da se toženka ni mogla udeležiti glavne obravnave zaradi neizpolnjevanja PCT pogoja. Sicer pa v pritožbi navaja, da je terjatev neutemeljena, saj ne obstaja, ker pravdni stranki nista bili v dolžniško-upniškem razmerju. Toženka je račun prejela, a ga je A. A. kot neutemeljenega oziroma preuranjenega zavrnil. Tožnica je račun izdala brez podlage in v nasprotju z medsebojnim ustnim dogovorom oziroma medsebojnim načinom poslovanja. Toženka ne zanika, da je bila s tožnico v poslovnem odnosu. Toženka je že oktobra 2018 zavrnila račun št. 074/18, saj ni bilo podlage za njegovo izdajo. Tožnica je zamujala z rokom izdelave in je morala večkrat dopolniti načrte. Občina C. ni potrdila faktur, ki bi bile podlaga za plačilo tožnice. Ker terjatev še ni nastala in še ni zapadla v plačilo, toženka ugovarja tudi obrestnemu delu zahtevka. Upnikova terjatev ne obstaja oziroma obveznost še ni prešla na dolžnika. Toženka se bo podrobneje lahko izjasnila šele, ko bo tožnica svoj zahtevek pojasnila in utemeljila. Toženka vztraja pri izvedbi naroka, na katerem se bodo izvedli predlagani dokazi. Predlaga zaslišanje A. A. in vpogled v listine (zavrnjen račun št. 074/18, zavrnjen račun 030/19 in elektronsko sporočilo z dne 20. 7. 2018).

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. V odgovoru pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, odgovarja na pritožbene navedbe in izpostavlja, da je pritožba identična toženkini pripravljalni vlogi z dne 16. 7. 2021. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov. Pritožbeni razlogi so tudi sicer v tolikšni meri nekonkretizirani (npr. toženka je plačilo nekega računa, katerega plačilo nenazadnje ni vtoževano, zavrnila; O. toženki ni potrdila faktur, ki bi bile podlaga za plačilo tožnice, ipd.), da ne morejo spremeniti obrazložene in pravilne presoje sodišča prve stopnje. Povsem pavšalna in nenazadnje neizkazana ter posledično neutemeljena je pritožbena navedba, da se toženka naroka pred sodiščem prve stopnje ni mogla udeležiti zaradi neizpolnjevanja PCT pogoja.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki pritožbenih stroškov ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk in ne priglašenih 25 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR. Tožnici se ne prizna priglašenih 100 točk za preučitev pritožbe in poročilo stranki o prejeti pritožbi ter 50 točk za poročilo stranki o podanem odgovoru na pritožbo, saj gre ne samo za neizkazane stroške, temveč tudi za nesamostojne stroške, ki so že zajeti v nagradi za odgovor na pritožbo.