Up-61/97

25.2.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. R. iz L., ki ga zastopajo dr. P. Č., R. Č. in A. Č., odvetniki v G. na seji senata dne 25. februarja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 56/96 z dne 3.12.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo, s katero je bila zavrnjena revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine. Navaja, da je živel v Ljubljani ves čas od 28. 8. 1964 do 26. 10. 1991, ko je bil službeno poslan v Novi Sad, od koder se je vrnil v Ljubljano 29. 1. 1993. Od tega dne dalje zopet stalno živi v Ljubljani. Stalnega prebivališča naj ne bi odjavil sam, ampak ga je proti njegovi volji izbrisala država Slovenija. Od 23. 7. 1964 do 31. 12. 1973 so bili prispevki za njegovo pokojninsko zavarovanje vplačani v pokojninski sklad Republike Slovenije, od 1. 1. 1974 do 31.12.1992 pa glede na spremembo predpisov v pokojninski sklad v Beogradu. V ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravic iz 14., 22., 33., 50. in 51. člena Ustave.

B. - I.

2.Določba 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine (Uradni list RS, št. 1/91-I z dne 25. 6. 1991 - v nadaljevanju: UZITUL) zagotavlja varstvo pravic uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji v obsegu in pod pogoji, ki so jih določali predpisi SFRJ. Tako zakonodaja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev kot zakonodaja, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), ločita pojem zavarovanca od uživalca pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kdor je prenehal biti vojaški zavarovanec in je ob prenehanju izpolnjeval z zakonom predpisane pogoje, pridobi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - postane torej uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (14. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, Uradni list SFRJ, št. 7/85, 74/87 in 20/89 - v nadaljevanju: ZPIZVZ). Smiselno enako določa npr. prvi odstavek 171. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 - v nadaljevanju: ZPIZ).

3.Določba 18. člena UZITUL, uveljavljena dne 25. 6. 1991, je zagotovila varstvo pravic le uživalcem vojaških pokojnin, ne pa tudi vojaškim zavarovancem. Samo nekaterim vojaškim zavarovancem je UZITUL zagotovil varstvo statusnih, socialnih in drugih pravic, pridobljenih do 25. 6. 1991 po zveznih predpisih. Po določbi 14. člena UZITUL so bile to tiste aktivne vojaške osebe, vojaki po pogodbi in civilne osebe v službi v JLA, ki nadaljujejo delo kot pripadniki TO oziroma ki nadaljujejo službo v TO. Vendar bodo te osebe tudi sicer pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uveljavljale pri Zavodu kot njegovi zavarovanci (prvi odstavek 254. člena ZPIZ).

4.Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin, ki je pričel veljati 31. 10. 1991 (Uradni list RS, št. 21/91), je razširil pravico do akontacij vojaških pokojnin na tiste osebe, ki so bile na dan 25. 6. 1991 še vojaški zavarovanci, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa so uveljavile najpozneje do 18. 7. 1991 (drugi odstavek I. točke). Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin z dne 25. 1. 1992 (Uradni list RS, št. 4/92 - v nadaljevanju: Odlok) pa je pravico do akontacij priznal še tistim vojaškim zavarovancem, ki so bili po 18. 7. 1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, so pa do 18. 10. 1991 vložili zahtevek in izpolnili pogoje za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev (druga alinea prvega odstavka 2. člena), ter tistim, ki so pristopili k TO in so do 1. 2. 1992 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (tretja alinea prvega odstavka 2. člena).

5.Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 3. člena Odloka je pojem "uveljavile pravico" iz prve alinee prvega odstavka 2. člena Odloka razumeti tako, da gre v teh primerih za tiste vojaške zavarovance, ki jim je bila do 18. 7. 1991 že izdana odločba o odmeri pravic. Odlok v tem delu tako pomika datum uveljavitve 18. člena UZITUL na 18. 7. 1991. Za nekatere pa ta datum pomakne na 18. 10. 1991 s tem, da zanje tudi ne zahteva izdane odločbe v tem roku, ampak le, da so vložili zahtevek in izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZVZ.

6.Ustavno sodišče je v zadevah št. U-I-137/92 (OdlUS II, 38) in št. U-I-89/93 (OdlUS III, 7) že odločilo, da taka ureditev ni v neskladju z Ustavo. Presodilo je, da niti 18. člen UZITUL niti Odlok ne urejata pravic vojaških zavarovancev in tudi ne vprašanja njihovega upokojevanja. Vojaški zavarovanci niso bili zavarovanci obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, pač pa zavarovanci posebne skupnosti vojaških zavarovancev. Začasno do ureditve sukcesije držav, naslednic bivše SFRJ, urejata navedena predpisa v obliki akontacij le socialni položaj uživalcev vojaških pokojnin in vojaških zavarovancev do določenega roka. Pri tem je normodajalec izhajal iz temeljnega pravila pokojninskega zavarovanja, da pokojnino zagotavlja tisti sklad, v katerega so zavarovanci, delodajalci ali država plačevali prispevke za določene zavarovance.

7.Z Odlokom o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin je Republika Slovenija "prevzela izplačevanje pokojnin" upravičencem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Sredstva za ta izplačila zagotavlja proračun, ob upoštevanju tudi načela o sukcesiji držav, po katerem bo morala Republika Slovenija prevzeti obveznosti iz tega zavarovanja po kriteriju pripadnosti zavarovane osebe državi naslednici (bodisi po državljanstvu bodisi po stalnem prebivališču). V skladu s prevzetimi obveznostmi do vojaških zavarovancev bo pripadal Republiki Sloveniji ustrezen del premoženja, s katerim je upravljal izvajalec tega zavarovanja. To pa bo predmet sporazuma med državami naslednicami nekdanje SFRJ.

8.Odlok ne ureja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te pravice ureja in lahko ureja le zakon. V primeru vojaških zavarovancev je bila to zakonodaja nekdanje skupne države. Izplačevanje pokojnin in drugih dajatev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je obveznost nosilca takega zavarovanja. Odlok v to obveznost (in v pravico zavarovanca, da tako izplačilo terja od nosilca zavarovanja) ne posega ne za naprej in ne za nazaj. "Pravica do akontacije pokojnine" ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak posebna, specifična pravica, ki temelji na prostovoljno prevzeti obveznosti države in ne na obveznosti nosilca zavarovanja. Odlok jo ureja na podlagi UZITUL in za vse upravičence od 1. 11. 1991 dalje. Od 18. 7. 1998 pa so pravice bivših vojaških zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejene z Zakonom o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98).

B. - II.

9.V postopku, v katerem je pritožnik želel uveljaviti pravico do akontacije pokojnine, je bilo ugotovljeno, da se je pritožnik v oktobru 1991 s svojo enoto umaknil iz Republike Slovenije in se vanjo ponovno vrnil šele 23. 1. 1993. Invalidsko je bil upokojen s sklepom Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev z dne 23. 12. 1992. Za prevzem izplačevanja akontacije pokojnine po Odloku pa ne izpolnjuje že pogoja iz prvega odstavka, ker ni državljan RS in tu ni imel stalnega prebivališča v vsem relevantnem obdobju.

10.Pritožniku z izpodbijano sodbo ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom oziroma do enakega varstva pravic niti pravica do socialne varnosti. Je v povsem enakem položaju kot vsi tisti nekdanji vojaški zavarovanci, ki ne izpolnjujejo (niso izpolnili) pogojev, predpisanih za pridobitev specifične pravice do akontacije vojaške pokojnine. Ne Odlok ne na njegovi podlagi sprejeta izpodbijana sodba pritožniku ne jemljeta njegovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznanih pri pristojnem nosilcu zavarovanja v drugi državi.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan