Jedro

Obdolženec, ki je kot poklicni voznik pod učinkom alkohola preko 2 promilov vozil prehitro in je zaradi tega povzročil prometno nezgodo, je tako nevaren voznik, da mu je bilo treba izreči varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil C kategorije namesto za 5 (prvostopna sodba) na 8 mesecev.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se v odločbi o varnostnem ukrepu tako spremeni, da se obd. V.S. varnostni ukrep prepovedi vožnje C kategorije podaljša na 8 (osem) mesecev.

Obdolženi je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 5.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

S sodbo navedeno v uvodu je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po III. odst. v zvezi s I. odst. 251. čl. KZ RS. Sodišče prve stopnje mu je izreklo denarno kazen v višini 45.000,00 SIT. Obdolžencu pa je bil izrečen tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje C kategorije za dobo petih mesecev.

Naloženo pa mu je bilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in plačilo povprečnine.

Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec in sicer iz razloga iz II. odst. 367. čl. ZKP, torej zaradi odločbe o varnostnem ukrepu, v pritožbi pa je predlagal, da se obd. V. S. izreče daljši varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila C kategorije.

Pritožba je utemeljena.

Javni tožilec v pritožbi navaja, da je sodišče na prvi stopnji ob tem, ko je ugotovilo, da je obdolženec nevaren voznik, saj bi se kot poklicni voznik moral zavedati, da v stanju, v kakršnem je bil, ni sposoben za vožnjo, ob tem pa bi se glede na to, da je poklicni voznik tudi moral zavedati že preden je začel z uživanjem alkoholnih pijač, da bo glede na svoj poklic moral prej ali slej sesti za volan, izreklo varnostni ukrep za prekratko časovno obdobje. Predlog za podaljšanje varnostnega ukrepa je v pritožbi podprt predvsem z dejstvom, da je obdolženi s svojim ravnanjem kršil kar dve določbi ZTVCP, vendar na svoje ravnanje gleda povsem nekritično, nadalje pritožba navaja, da je imel obdolženi v času testa v krvi in v urinu zelo visoko koncentracijo alkohola. Po mnenju javnega tožilca sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je bil obdolženemu že dan pred prometno nesrečo odrejen preizkus z alkotestom, ki pa ga je odklonil, v zvezi s tem pa mu je bilo s strani policije tudi odvzeto vozniško dovoljenje, kar pomeni, da je obdolženi vozil vozilo C kategorije v času, ko mu je bila vožnja prepovedana, saj mu vozniško dovoljenje še ni bilo vrnjeno. Prav tako je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo prejšnje kršitve obdolženca in z njimi povezane prepovedi vožnje, ki po mnenju, ki izhaja iz pritožbe kažejo na to, da prepovedi vožnje za krajše časovno obdobje na obdolženca nimajo vpliva.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so razlogi, s katerimi pritožba utemeljuje podaljšanje varnostnega ukrepa, utemeljeni. Tako obdolženčevo ravnanje v zvezi z povzročeno prometno nesrečo, kot tudi njegove kršitve iz preteklosti, kažejo, da gre za voznika, ki prometne predpise upošteva v premajhni meri. Ob vsem tem pa je obdolženec poklicni voznik, kar pomeni, da je v prometu še v večji meri udeležn, časovno gledano kot drugi vozniki in glede na njegov odnos do varnosti v cestnem prometu, predstavlja še večjo nevarnost tako zase kot za druge udeležence v prometu. Na osnovi vseh navedenih dejstev, je sodišče druge stopnje odločilo, da se obdolžencu na prvi stopnji izrečen varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil C kategorije podaljša iz 5 (petih) na 8 (osem) mesecev.

Na temelju 376. čl. ZKP je pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti, ali je podana katera izmed kršitev, navedenih v 1. in 2. tč. I. odst. omenjenega člena, kjer le-teh ni, je pritožbeno sodišče na temelju I. odst. 387. čl. sodbo spremenilo zgolj v tistem delu, kjer je bilo to predlagano s strani pritožnika.

Glede na to, da je javni tožilec s pritožbo uspel, je obdolženi dolžan plačati povprečnino v višini 5.000,00 SIT, kar je glede na njegove premoženjske razmere in glede na zapletenost pritožbenega postopka, primerna vsota.