Jedro

Pravica do izjave kot oblika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS se v fazi glavne obravnave izraža v kontradiktornem vodenju obravnave, kjer mora biti vsaki stranki omogočeno, da podaja svoje navedbe, odgovori na navedbe nasprotne stranke in z vprašanji sodeluje v dokaznem postopku.

Ker so se navedbe tožnika nanašale na pravno vprašanje, ki je bilo v postopku že izpostavljeno, predloženi dokazi pa niso bili upoštevani, bi toženec svojo pravico do izjave moral izkoristiti na naroku, ko mu je bilo omogočeno, da se opredeli do podanih navedb. Odločitev sodišča prve stopnje, da naroka ne preloži, je zato pravilna in v skladu z načelom koncentracije in enotnosti glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je tožniku v roku 15 dni dolžan povrniti 653,31 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec tožniku v 15 dneh dolžan plačati 33.948,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9. 2014 dalje in 2.460,51 EUR stroškov postopka, v presežku glede zakonskih zamudnih obresti od 11. 4. 2014 do 18. 9. 2014 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zatrjuje, da je pooblaščenka tožnika na naroku za glavno obravnavo vložila novo pripravljalno vlogo, kar je sodišče v nasprotju z določbami ZPP dopustilo, ne da bi tožencu omogočilo 15 dnevni rok za odgovor. S tem mu je kršilo ustavno zajamčeno pravico do izjave, kar narekuje razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravica do izjave kot oblika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS se v fazi glavne obravnave izraža v kontradiktornem vodenju obravnave, kjer mora biti vsaki stranki omogočeno, da podaja svoje navedbe, odgovori na navedbe nasprotne stranke in z vprašanji sodeluje v dokaznem postopku.

6. Neutemeljena je pritožbena teza, da je bila tožencu na naroku 15. 3. 2022 kršena pravica do izjave, ker mu sodišče ni odobrilo 15 dnevnega roka za odgovor na tožnikovo pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik na naroku sploh ni vložil pripravljalne vloge in so tovrstne pritožbene navedbe zavajajoče. Tožnik je v spis vložil le dve pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kranju z istovrstno vsebino, ki pa jih je sodišče že na naroku ocenilo kot nepotrebna dokaza ter jih v dokaznem postopku ni upoštevalo, in pojasnil, kje je mogoče pridobiti original kreditne pogodbe med strankama. Prerekal je še ugovor zastaranja, ki ga je v odgovoru na tožbo podal toženec. Ker so se torej navedbe tožnika nanašale na pravno vprašanje, ki je bilo v postopku že izpostavljeno, predloženi dokazi pa niso bili upoštevani, bi toženec svojo pravico do izjave moral izkoristiti na naroku, ko mu je bilo omogočeno, da se opredeli do podanih navedb. Odločitev sodišča prve stopnje, da naroka ne preloži, je zato pravilna in v skladu z načelom koncentracije in enotnosti glavne obravnave1. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

8. Ker toženec s pritožbo ni uspel, mora tožniku v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v višini 653,31 EUR2, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 154. v zvezi s 165. členom ZPP).

1 V sodni praksi je sprejeto stališče, da tudi predložitev pripravljalne vloge na naroku ne terja nujno njegove preložitve in stranki ni kršena pravica do izjave, če gre za enostavno vlogo, v kateri se ne navajajo nova dejstva ali so ta enostavna in ne odpirajo kompleksnejših vprašanj, torej ko ne gre za obsežne nove navedbe, oziroma takšne, ki bi predstavljale presenečenje in spor zasukale v novo smer (primerjaj odločbo VS RS II Ips 342/2013). 2 Sestava odgovora na pritožbo 875 odvetniških točk, povečano za 2 % materialne stroške in DDV, kar ob vrednosti točke o,60 EUR znaša 653,31 EUR.