Jedro

Ker so bile pripombe vsebinske narave in so se nanašale na dejansko stanje enega od prostorov, za katerega pritožnica zatrjuje, da predstavlja kolesarnico kot skupni prostor in ne kleti, to pa pomeni tudi drugačno oznako prostora po Pravilniku o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe, bi moralo sodišče pravilnost elaborata glede dejanske rabe spornega prostora preveriti pred njegovo izvedbo v katastru.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi glede primernosti elaborata za vpis stavbe v kataster stavb kot ustrezne strokovne podlage ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, sicer se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu (glede primernosti elaborata parcelacije in evidentiranja zemljišča pod stavbo) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta elaborat za vpis stavbe z ident. št. 0000-299 v kataster stavb ter elaborat parcelacije in evidentiranja zemljišča pod stavbo (št. rezervacija 000), oba s 17. 10. 2020, ki ju je izdelal izvedenec geodetske stroke, primerna strokovna podlaga, zato se Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) naloži, da skladno z njima prioritetno evidentira novo nastale parcele in del mej med njimi kot urejene ter o tem obvesti sodišče. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tretja nasprotna udeleženka zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 14. v zvezi z 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 148. členom ZNP-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer Pravilnika o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe. Izpostavlja, da je po 148. členu ZNP-1 skupnost etažnih lastnikov lahko predlagatelj, če predlog vložijo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih. Iz predloga niso razvidni etažni lastniki, ki so vložili obravnavani predlog in ki naj bi jih kot „skupnost etažnih lastnikov“ zastopal upravnik. Čeprav je te trditve podala že v odgovoru na predlog, se sodišče do očitka neupravičenega predlagatelja ni opredelilo. Opozarja še, da je podala pripombe na izvedeniško mnenje, ki so bile pravočasne, saj zaradi epidemije procesni roki od 16. 11. 2020 niso tekli. V pripravljalni vlogi je navedla, da je sodni izvedenec v nasprotju s sodno poravnavo III N 683/2013 označil skupni del v 1. etaži na parc. 2458 kot klet št. 3, čeprav gre v naravi za kolesarnico s posebnim vhodom na dvorišču, ki bi jo bilo treba skladno s Pravilnikom o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov označiti s šifro 59 dejanske rabe. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrže. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določilu prvega in drugega odstavka 4. člena ZVEtL-1 je udeleženec postopka v primerih, ko ima stavba v etažni lastnini upravnika, zaradi varstva pravic vseh etažnih lastnikov oziroma pridobiteljev posameznih delov v stavbi na skupnih delih stavbe, skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, ki jo zastopa upravnik. Slednji je torej v tem sporu zakoniti zastopnik etažnih lastnikov in za zastopanje ne potrebuje posebnega pooblastila. Ker udeležence postopka v konkretnem primeru določa specialni zakon, ki ne predvideva, da je skupnost udeleženec le, če predlog vložijo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sklicevanje pritožnice na določilo 148. člena ZNP-1 ni ustrezno1. 5. Pritožnica je izvedeniško mnenje skupaj s pozivom, da lahko v roku 20 dni nanj poda pripombe, prejela 28. 10. 2020, 22. 12. 2020 pa je vložila pripravljalno vlogo, s katero je odgovorila na pripombe ostalih udeležencev in podala svoje glede prostora v pritličju prizidka, označenega kot kletni prostor št. 3. V pritožbi utemeljeno opozarja, da so bile pripombe glede na Odredbo predsednika VS RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije s 13. 11. 2020 podane pravočasno, a jih je sodišče prezrlo. Ker so bile pripombe vsebinske narave in so se nanašale na dejansko stanje enega od prostorov, za katerega pritožnica zatrjuje, da predstavlja kolesarnico kot skupni prostor in ne kleti2, to pa pomeni tudi drugačno oznako prostora po Pravilniku o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe3, bi moralo sodišče pravilnost elaborata glede dejanske rabe spornega prostora preveriti pred njegovo izvedbo v katastru. Ker tega ni storilo, je bila pritožnici kršena njena pravica do izjave (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep, v delu, ki se nanaša na elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

6. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju preveri pravilnost elaborata za evidentiranje stavbe v kataster stavb glede dejanske rabe prostora številka 3 v pritličju, v izmeri 18,7 m2, nato pa o primernosti te strokovne podlage ponovno odloči. 1 Ta določba skupnosti etažnih lastnikov daje posebno sposobnost udeleženca v nepravdnem postopku v stanovanjskih zadevah. Po razlagi pripravljavca zakona med te poleg stanovanjskega varstva zakoncev in zunajzakonskih partnerjev spadajo postopki nadomestitve soglasja lastnika za posege najemnika, spori v zvezi s popravili in izboljšavami v najemnem stanovanju, spori o primernosti nadomestnega stanovanja pri odpovedi najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov, spori o sklenitvi najemne pogodbe z ožjimi družinskimi člani po smrti najemnika in stanovanjsko varstvo v primeru nasilja v družini (primerjaj V. Rijavec: Razširjena uvodna pojasnila, ZNP-1, GV založba 2020). 2 To dokazuje s sodno poravnavo v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 683/2013. 3 Sedaj je v elaboratu prostor označen kot klet s šifro 33, kolesarnica pa ima samostojno oznako 59.